Pohod po Levstikovi poti je letos  popestrilo tudi praznovanje martinovega (fotografija je arhivska). Foto: Jože Žura
Pohod po Levstikovi poti je letos popestrilo tudi praznovanje martinovega (fotografija je arhivska). Foto: Jože Žura

Na cilju 22-kilometrskega pohoda pa je bilo veselo, kot se ob martinovem spodobi.

Udeležba je bila velika zlasti zaradi suhih poti, saj tako lepega vremena več dni pred pohodom že dolgo ni bilo. Največ pohodnikov so našteli pred 13 leti, ko jih je pot od Litije do Čateža premagalo več kot 20 tisoč, je za Radio Slovenija povedal predstavnik organizatorjev Rudi Bregar.

Vendar si novega rekorda ne želijo, saj gre za preveliko obremenitev za okolje, je poročal novinar Marko Škrlj.

Lani se je pohoda udeležilo 7 tisoč ljudi.

Na Čatežu je bilo živahno še vse popoldne, pohodnike pa so na izhodišča, kjer so pohod začeli, vozili s posebnimi avtobusi, tako da so si lahko ob martinovem privoščili tudi kakšen kozarček.

Zbrane nagovorila tudi ministrica za kulturo

Pohodniki so na pot, ki je nastala na podlagi Levstikove literarne predloge, krenili z Valvasorjevega trga v Litiji ali izpred kulturnega doma v Šmartnu pri Litiji.

Pot jih je najprej vodila čez Slatno in Jelšo do Liberge in naprej do Preske, kjer se razcepi na severno in južno. Severna vodi prek Grmad, skozi Gobnik do Moravč in cilja, južna, nekoliko lažja ter slikovitejša, pa prek Ježnega Vrha, Primskovega in Razbor do cilja na Čatežu.

Ob 13. uri je bila še sklepna prireditev pohoda Razhodnja, ki je potekala na čateškem vaškem trgu. Zbrane je nagovorila ministrica za kulturo Asta Vrečko, častni gost je bil pesnik in literarni urednik Ivan Gregorčič.

Pohodniki so se lahko na Levstikovo pot odpravili le ob obvezni prijavi, pri kateri je prispevek skupaj z vozovnico za vrnitev v Litijo ali naprej do železniške postaje Velika Loka za posameznike znašal 15 evrov. Samo prijava brez vozovnice za avtobus pa je stala 10 evrov.

Po poti hodijo že od 50. let prejšnjega stoletja

Zgodovina Levstikove poti sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko je po njej s svojimi študenti začel hoditi profesor Anton Slodnjak, njegovo delo je nadaljeval profesor Matjaž Kmecl, danes pa s študenti hodi profesor Miran Hladnik. Prav Kmecl je pred dobrimi tremi desetletji pomagal z nasveti pri določanju, označevanju in idejni zasnovi Levstikove poti, po kateri se zdaj več kot 30 let vsako drugo novembrsko soboto odpravljajo številni pohodniki iz Slovenije in tujine.

Pohod po Levstikovi poti so množičneje začeli pripravljati leta 1987, ko se je na pot odpravilo nekaj manj kot 400 popotnikov iz vse Slovenije. Lani se je pohoda udeležilo 7000 ljudi.