Ni ga čez vonj po gnilih jajcih navsezgodaj zjutraj. In to v sobah najboljših hotelov severnega Tajvana. Znak, da ste v deželi termalnih izvirov.
Severni del otoka je bujno zeleno gorsko območje, ki vas vedno znova spomni na ognjeniški
izvor Tajvana.
Terapevtske zmogljivosti tamkajšnjih toplih vrelcev so sprva odkrili pred stoletjem, ko so v rusko-japonski vojni leta 1904 ranjeni japonski vojaki svoje rane blažili v žveplenih vodah, ki brbotajo nad stičiščem evrazijske in filipinske tektonske plošče. Danes so vojake zamenjali deloholiki iz prestolnice Tajpej.
Tajvanci prisegajo na zdravilne moči okoli 400 tukajšnjih vrelcev, ki naj bi ozdravili od bolečin v hrbtu do psihičnih težav. Termalni vrelci so posejani po celotnem otoku, a najlažje je preizkusiti bazenčke pri Beituju, ki je od Tajpeja oddaljen le pol ure s podzemno železnico.
S kuliso narodnega parka
Beitu objema vznožje narodnega parka Jangmingšan in predstavlja živahno odskočno desko za raziskovanje kulture toplih vrelcev. Okoli ducat hotelov obroblja vijugasto cesto Guangming, po kateri potniki priromajo od vrveža mestnega središča do z zvokom škržatov napolnjenih pogozdenih gričev. Tukajšnji hoteli ponujajo precej preproste sobe z ogromnimi kadmi, v katere si gostje natakajo smrdljiv, žveplen eliksir. Na izbiro imate tudi skupne kopeli, ki morda niso najprimernejše za sramežljive - golota je tu namreč še kako norma.
A glavna tukajšnja znamenitost je nedvomno mestno kopališče, zunanja zbirka kaskadskih kotanj, obrobljenih s temnim gorskim škriljevcem, ki tvorijo družabno srce mesta in kjer je ozračje skoraj praznično. Mladi delajo vaje za trebušne mišice, starejši obdelujejo zadnje govorice ob skodelici čaja. Pravilo številka 9 na steni - da "ni priporočljivo preživeti več kot 15 minut v termalnem bazenu" - bolj ali manj vsi ignorirajo.
Zdravilo za vse
In ko je vaša koža že popolnoma nagrbančena od vode, se vedno lahko odpravite v beitujski muzej termalnih vrelcev, v Hell Valley (Peklenska dolina), geotermalno globel s sikajočimi luknjami in parnimi jezerci ali v divjino narodnega parka Jangmingšan, kjer sta glavni zanimivosti opazovanje ptic in pohodništvo čez bambusovo džunglo ter obilico termalnih jezerc.
Jezerca v Bajenu, do katerih pridete po daljšem pohodu in kjer voda izvira naravnost iz središča Zemlje, so še posebej čudovita, obkrožena z bogato zeleno kuliso veličastne narave. Vsi ljudje, ki se namakajo tam, nosijo pomenljiv nasmešek, češ, odkrili ste raj.
Liao Jan Čen (68), upokojeni elektrodelavec, je prvič prišel sem kot sedemletnik in se še vedno iz Tajpeja v Bajen vrača enkrat tedensko. Trdi, da ga voda tu ohranja pri zdravju (teleesnem in duševnem) in povezanega z naravo. "Spim toliko bolje po tem, ko se kopam tu," pove. "Mislim, da bi bil svet lepši, če bi vsi preživeli več časa v toplih vrelcih."