Tudi po vsej Evropi, še posebej pa v sončnih obmorskih letoviščih na sredozemski obali, je v času, ko se nezadržno bliža vrhunec sezone, razpoloženje med turističnimi delavci ne ravno spodbudno. Kot je 12. maja v poročilu zapisal svet ZN-a za turizem, je število mednarodnih turistov v prvih dveh mesecih v primerjavi z lanskim letom padlo za osem odstotkov: najbolj so prizadete destinacije v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Aziji, poroča The Christian Science Monitor.

Težave po vsem Sredozemlju
Mnoge evropske destinacije so po pisanju omenjenega časnika imele še večje izgube. V Atenah so rezervacije hotelov v prvem četrtletju padle za 20 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, poroča združenje hotelov Atike. A težav nimajo samo v Grčiji, temveč tudi v Španiji, na Portugalskem, v Italiji, na Hrvaškem ...

Povsod računajo na rezervacije v zadnji minuti in na "le" 10-odstotni upad v primerjavi z lansko visoko sezono. Veliko skupnosti ob sredozemski obali se namreč za celoletno preživetje zanaša prav na poletni obisk. A v Grčiji so napovedi slabe: hotelirji in turistične agencije ugotavljajo od 20- do 30-odstotni upad rezervacij za poletje.

Kriza po dolgoletni turistični ekspanziji
Poglejmo si primer: lani je grški otok Rodos, ki slovi po sončnih plažah, srednjeveškem mestu z obzidjem in prikupnih kikladskih vasicah, obiskalo več kot 1,2 milijona ljudi. Gospodarstvo celotnega otoka, kjer živi okrog 120.000 ljudi, je skoraj v celoti odvisno od turizma. Po navadi se tam turistična sezona odpre ob veliki noči, večina hotelov začne goste sprejemati aprila, in se zapre oktobra. A letos se številni hoteli odpirajo pozneje in tako zmanjšujejo stroške. Za njimi je težavno leto, pred njimi pa najverjetneje težavna sezona.

Kriza je prišla po dolgem obdobju turistične ekspanzije: na Rodosu je bilo na primer v 50. letih 12 hotelov. Danes jih je več kot 500. Samo letos naj bi na otoku odprli pet novih hotelov s petimi zvezdicami.

Priložnost za cenejše destinacije?
Vse več je tudi konkurence v cenejših destinacijah zunaj Evropske unije, na primer v Turčiji in na Hrvaškem, ki jim nekateri analitiki napovedujejo, da se bodo okoristile s krizo, saj zaradi šibkejših valut lahko ponudijo nižje cene.

Za Grčijo je turizem gonilna sila gospodarstva, vsaj 18 odstotkov BDP-ja države izhaja iz te industrije, ki zaposluje enega izmed petih Grkov, več kot katera koli druga panoga. Veliko so že izgubili in pot nazaj proti vrhu bo dolga in težavna. Najprej pa morajo - preživeti.

A. K.