Po osemnajstih kilometrih predmestij in desetih letih gradnje je tretja linija podzemske železnice le dospela do mestnega obzidja. Rimski "Metro C" se pri svetem Janezu v Lateranu križa z linijo A - priložnost za postajo z bogato arheološko zbirko.

"Najpomembneje je, da do najdb nismo prišli po naključju. Rekonstruirali smo večtisočletno zgodovino delčka mesta, ki jo lahko zdaj pripovedujemo z eksponati," je povedal Francesco Prosperetti, arheološki nadzornik mesta Rim.

Smo na območju poslopij kmetijskega posestva z začetka štetja - zato tudi starorimske cevi za drenažo in namakanje nasadov. "Tu so gojili predvsem breskve, ki so jih v rimske dežele v času Oktavijana prinesli iz Perzije. Breskve so si lahko takrat privoščili le najpremožnejši," je preteklost orisala Rossella Rea, znanstvena direktorica gradbišča.

Arheološka plast sega tu več kot 20 metrov v globino, vse do tirov: skozi stoletja Italije, Papeške države in Rimskega cesarstva do Etruščanov in v predzgodovino. Petdeset milijonov evrov vredno postajo bodo odprli jeseni. Kdaj bo Metro C dosegel srednjeveško mestno jedro, pa ne ve še nihče.

"To najdišče nazorno prikazuje, kako so v poznejših obdobjih v poslopja vgradili del ostankov predhodnih poslopij," pojasnjuje profesor arhitekture na univerzi La Sapienza Filippo Lambertucci.

Toda medtem ko se Rim upravičeno baha z novo podzemno postajo, se mestna uprava sprašuje, kje pridobiti potreben denar za nujno obnovo starih dveh linij podzemne železnice. Zanjo potrebujejo milijardo in pol evrov, v mestni blagajni pa je za 14 milijard luknje.