Mlin na veter je izredno hvaležen predmet za fotografiranje, prvenstveno pa ima seveda "višje poslanstvo". To je, da s svojimi krili lovi energijo vetra, ki jo nato porabi v različne namene. V Evropi so prvi mlini na veter služili za mletje žita, pozneje pa je bila energija, ki jo je veter proizvedel, porabljena za črpanje vode. Danes mlini proizvajajo tudi elektriko - tem se reče vetrne turbine.

Simbol Nizozemske in La Manche
Mline na veter pozna velik del sveta. V Evropi so jih uporabljali od srednjega veka. Dve najtipičnejši pokrajini, na kateri ob omembi mlinov najprej pomislimo, sta seveda Nizozemska in La Mancha v Španiji. Glas o slednjih se je razširil po zaslugi literarnega junaka Don Kihota, ki je mline zamenjal za velikane, ki jih je poslal zlobni čarovnik. Takrat je tudi nastal frazem boriti se z mlini na veter. A mline so v Evropo prinesli križarji, ki so jih videli na svojih pohodih po Bližnjem vzhodu. Perzijci naj bi tako mline poznali že dolgo predtem, omenjajo jih že viri iz sedmega stoletja pred našim štetjem.

Z mlini posejan Barbados
Morda veste, katera država ima za Nizozemsko, ki tudi na račun svojih mlinov privablja turiste od blizu in daleč, največ mlinov na veter na kvadratni kilometer? Zanimivo, to je Barbados, otok v Karibskem morju, ki je imel leta 1846 kar 506 mlinov! Takrat je gospodarstvo otoka slonelo na pridelavi sladkorja, ki je bil "kralj" otoka. A čas je šel naprej, Barbados se je usmeril v pridobivanje dohodka od turizma, zato so mnogi mlini opuščeni ali pa spremenjeni v domove.

Slovenska različica mlina na veter je klopotec, ena izmed znamenitosti Slovenije, ki jo poznajo tudi Hrvati in Avstrijci. Običajno ga sestavlja šest ali osem osi, ki v vetru ropotajo, s tem pa v vinogradih in sadovnjakih odganjajo ptice.

Anja Pavlič