Otok naj bi preprečil erozijo obalnega pasu, ki jo povzročajo visoki morski valovi in plima, hkrati pa naj bi razbremenil prenaseljeno kopno. In medtem ko zagovorniki tega megalomanskega načrta poudarjajo, da bodo nizozemske družbe lahko pokazale vse svoje tehnološke sposobnosti pri izvedbi projekta, nasprotniki opozarjajo na velikanske stroške in škodo, ki bo povzročena občutljivemu ekosistemu.

Hkrati je strah pred uničujočim delovanjem morja pri državljanih zelo velik, celo večji od strahu pred morebitnimi terorističnimi napadi. Kot je znano, so smrtonosne poplave leta 1953 v tej državi ubile več kot 1.800 ljudi. Kljub številnim protipoplavnim ukrepom ta nevarnost ni odpravljena, saj se gladina morja zaradi globalnega segrevanja vzdolž nizozemske obale nenehno dviguje.

Visoke cene zemljišč ogrožajo gospodarski položaj Nizozemske
Pomanjkanje zemlje dviguje cene zemljišč v nebo, kar že resno ogroža gospodarski položaj Nizozemske kot tretje največje izvoznice kmetijskih pridelkov.

Vladna komisija za razvoj obalnega pasu je zato pripravila več predlogov za otok, dolg približno 50 kilometrov, ki so v javnosti dvignili veliko prahu. Med ironičnimi odzivi je predlog, da bi bilo primerneje zgraditi otok v obliki kanabisovega lista kot pa tulipana. Ali pa mlina na veter, cokle ... Z otokom bi iztrgali morju 100.000 hektarjev površine, vreden pa bi bil skoraj 10 milijard evrov, kar bi povrnilo stroške za njegovo zgraditev.

B. R.