Flisova pot krožno povezuje nekdanje utrdbe enega najstarejših slovenskih mest (Škofja Loka je že v listini iz leta 1274 imenovana kot mesto). Čeprav se obisk gradov in drugih kulturnozgodovinskih znamenitosti Škofje Loke v zadnjih letih povečuje, pa je pot med Loškim gradom, Zgornjim stolpom na Kranclju in Starim gradom še vedno slabo urejena. V uporabi so le tri četrtine poti. Del, ki vodi do stolpa na Kranclju, je namreč tako neurejen, da je dostop do spomenika iz 12. stoletja zelo težaven.

Turistično društvo Škofja Loka je v sodelovanju s šolskimi turističnimi krožki pripravilo projekt ureditve Flisove poti, ki naj bi ga uresničili že v prihodnjem letu. Vendar bodo projekt, kot je povedal Marko Pleško iz Turističnega društva Škofja Loka, lahko uresničile le, če jim bo uspelo zbrati dovolj sredstev. Za celovito preureditev petkilometrske poti v nov turistični produkt mesta, ki združuje kulturno in naravno dediščino ter rekreativno dejavnost, bi namreč potrebovali približno štiri milijone tolarjev.

Projekt Slavka Flisa
S projektom obnove Flisove poti se Turistično društvo Škofja Loka spominja tudi svojega prvega predsednika, ki je vodenje društva prevzel ob njegovi ustanovitvi leta 1895. Slavko Flis je namreč začrtal kulturnozgodovinsko sprehajališče na poti od Grebenarja do Kobile, na Stari grad in v Slepo dolino. Sprehajališče so opremili tudi s klopmi in mizami, do danes pa se je na nekaterih mestih že tako zaraslo, da je le težko prehodno.

Kaj si pravzaprav lahko ogledajo obiskovalci Flisove poti? Prva postaja je Loški grad, v katerem so dom našle zbirke Loškega muzeja. Te predstavljajo zgodovinsko, kulturno, umetnostnozgodovinsko, etnološko in naravoslovno bogastvo škofjeloškega ozemlja. Prvotni grad so freisinški škofje zgradili že kmalu po prejetju loškega ozemlja. To je v njihovo last prišlo leta 973, ko ga je cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti Oton II. daroval škofu Abrahamu iz Freisinga na Bavarskem. Današnji grad je svojo podobo dobil po letu 1511, ko je močen potres skoraj povsem porušil prvotno utrdbo.

Potres so si dobro zapomnili
Po ogledu Loškega gradu se obiskovalci Flisove poti podajo do Zgornjega stolpa na Kranclju, kjer najdejo razvaline nekoč 30 metrov visokega stolpa, obdanega z obzidjem in jarkom. Gozdna pot nato vodi do razvalin Starega gradu, ki ga je, tako kot prvi dve znameniti poti, uničil potres v 16. stoletju. Skozi Vincarško grapo teče pot do Vincarij. Kraj je ime dobil po viničarjih, ki so za potrebe škofov gojili vinsko trto. Vincarje so tudi zadnja postojanka Flisove poti, ki nato obiskovalce pod Loškim gradom pripelje v staro mestno jedro Škofje Loke.