Zakaj? Velikokrat se namreč zgodi, da jih bari sploh nimajo. Zanimivo je to, da v baru na plaži v sicer največjem mestu na otoku, Baški, veselo točijo pivo, ko pa se človek odpravi "odtočit", ti natakarice povejo, da WC-ja nimajo in da se moraš odpraviti ali v kamp ali pa na skupno stranišče.

Pa se podajmo na pot. S polnim mehurjem se odpraviš proti kampu, kjer ugotoviš, da potrebe ni mogoče opraviti tam oziroma v tistem delu kampa, ker bodisi stanuješ v drugem delu kampa ali pa živiš nekje v apartmaju. Legitimacija, ki jo moraš imeti pri sebi, je tablica, ki jo dobiš ob prijavi v kampu, pokažeš pa jo postarani ženici, ki je pred vhodom.

Panika s polnim mehurjem
Ko uvidiš, da v kampu ne bo nič, se podaš na drugi konec, v skupna stranišča, kjer naletiš na drugo postarano ženico, a stvari tam postanejo še malo bolj zapletene, celo smešne. Na straniščnih vratih je prilepljen papir, na kateremu piše: "velika nuđa 5 kn, mala nuđa 2 kn". Stari ženici moraš torej povedati, ali greš na stranišče na malo ali veliko potrebo, nato plačaš dve ali pet hrvaških kun, v zameno dobiš toaletni papir, s katerim se končno odpraviš na zasluženo praznjenje mehurja.

Razočaranje nad čistočo
Naslednja stvar, ki preseneti, je tudi čistoča, saj po navadi ob precej zasoljeni ceni za majhno ali veliko potrebo, pričakuješ, da bo vse čisto, pa na žalost ni tako, saj te skoraj omamljajo vonji sumljivih izvorov, tudi deska na školjki ni "zgledna". Omenjeno skupno stranišče uporabljajo vsaj štirje bari, od tega ena restavracija.

Kaj pa zdaj? Plaža.
Omembe vredno je še to, da se to stranišče pozno zvečer zapre, tudi ko so od tega stranišča "odvisni" bari še odprti. Tamkajšnja bilijardnica je odprta vse do ene ure zjutraj, in ko se med igro odpraviš na stranišče, tudi tu naletiš na odgovor, da ga nimajo. "Kaj pa zdaj," vprašaš pri baru. "Plaža," ti odgovori natakar, kot da je to povsem običajno.

M. K.