ega pomena uvrstil osem novih lokacij.

Unescov komite za svetovno dediščino je na konferenci v Quebecu na začetku julija povečal svoj seznam svetovne dediščine za 27 novih lokacij, in sicer 19 kulturnih in 8 naravnih. Novinci na seznamu so tako postali kanadski fosilni klifi Joggins, kitajski Narodni park gore Sanqingshan, francoske lagune Nove Kaledonije, islandski Surtsey, severnokazahstanska Sarjaka s stepami in jezeri, mehiški rezervat biosfere Monarhičnega metulja, švicarska tehtonska arena Sardona ter jemenski arhipelag Socotra.

Najbliže Sloveniji od novovpisanih naravnih spomenikov je švicarska gorska veriga Glarus, ki so jo uvrstili pod imenom Švicarska tektonska arena Sardona. Na tem področju se namreč lepo vidi nastajanje gorovja skozi kolizijo kontinentov, poleg tega pa je tudi viden proces, ko starejše in globlje skale nosijo mlajše in plitkejše. Področje je tudi eno ključnih za geološko proučevanje že od 18. stoletja.

Unescov seznam svetovne dediščine šteje zdaj 878 krajev, pri čemer jih je 679 kulturnih spomenikov, 174 naravnih, 25 pa mešanih. Spomeniki so v 145 državah, med njimi pa je tudi Slovenija z enim vpisom. Škocjanske jame so namreč še vedno edini slovenski spomenik, ki ga Unesco ima tudi za svetovno pomembnega. Na "čakalni listi" za uvrstitev pa so še Kras, Bolnica Franja, planšarske Fužine na Bohinjskem ter Idrijska dediščina, povezana z rudnikom živega srebra.

B. K.