Turizem je dokument našega časa, ki govori zgodbe o življenju. Skozi naravno in kulturno dediščino osmišlja našo preteklost, uči nas domačnosti in odprtosti, hkrati pa tudi najbolj odmaknjene konce sili v estetiko, v potrebo po urejenosti vaških in mestnih jeder.

Z akcijo Moja dežela − lepa in gostoljubna Turistična zveza Slovenije že 25 let opozarja na pomen prostovoljstva v turizmu. V Sloveniji deluje več kot 600 lokalnih društev z več kot 40.000 prostovoljci, ki letno organizirajo več kot 3.000 prireditev. Prednostna naloga turistične društvene organizacije je skrb za urejenost krajev kot prvi pogoj za razvoj trajnostnega turizma.

Peter Misja, dolgoletni predsednik Turistične zveze Slovenije, je mnenja, da so prostovoljci v turističnih društvih pravzaprav začeli zgodbo slovenskega turizma. "Turistična društvena organizacija deluje večinoma s prostovoljnim delom, na temelju tradicije društev in izkušenj. V zadnjih letih je Turistična zveza zgradila učinkovito in pregledno organizacijsko strukturo, v katero je aktivno vključenih 315 društev in približno 28.000 članov. Preostanek društev se v projekte vključuje občasno, vendar intenzivno delujejo na lokalni ravni, še zlasti na področju urejanja okolja in prireditev. Vsako leto jih pripravijo nekaj tisoč in marsikje so ključne za razvoj pomembnega dela turistične ponudbe. Lahko rečem, da smo s prostovoljci v urejenosti naredili velik napredek, zato se ne gre čuditi, da tudi v Evropskem tekmovanju Entente Florale dosegamo odlične uspehe."

Prostovoljci kot lokalni turistični ambasadorji
Turistična zveza Slovenije s svojimi društvi in člani predstavlja eno najstarejših organiziranih oblik turizma pri nas. "Prostovoljci imajo prvi stik s prebivalci, s turističnim utripom in življenjem v kraju," razlaga Karmen Žibret-Kavčič, predsednica Turističnega društva Radenci, ki ravno letos praznuje 60-letnico svojega delovanja.

“Tako je bilo tudi v Radencih, ko je leta 1956 prvi predsednik zaznal pomembnost organiziranega povezovanja med krajani z različnimi dogodki, ki prispevajo k prepoznavnosti kraja. Radenci, kot jih poznamo danes, imajo podobo tudi zaradi uspešnega delovanja turistične društvene dejavnosti in prostovoljcev. Kljub uspešnemu sodelovanju z občino pa pogrešamo več povezave s turističnim podmladkom iz osnovnih šol. In pa krovno zgodbo, ki naj bi jo imel naš turizem − to je voda, skupaj z mineralnimi vrelci. Če sem iskrena, je pravi čudež, kaj vse prostovoljci naredimo z letnim proračunom štiri tisoč evrov."

Andreja Drakulič Veselič, gostinka in članica Turističnega društva Vigred Metlika, pa je mnenja, da turistična društva prispevajo k inovativnosti ponudbe. “Mi smo TIC-em in Zavodom za turizem informacija s terena. Nismo obremenjeni s političnim ozadjem, zastopamo interese širše javnosti. V Beli krajini smo društva praktično nosilec razvoja, pa naj to ne zveni kot floskula. Prostovoljci organizirajo prireditve lokalnega pomena, delovne akcije za čisto okolje, predavanja, smo turistični vodniki, skratka ambasadorji posameznih vasi in mest."

Društveni turizem je namreč socialno povezovanje, vezni člen med lokalnimi skupnostmi. Kajti turizem v Sloveniji se danes vrača h koreninam. K vsemu, kar je lokalno, avtentično, izvirno in v harmoničnem odnosu z naravo in ljudmi. In tu štejejo nišni, butični produkti − takšni, ki imajo zgodbo.

Turizem je tudi stanje duha
Osnova projekta Moja dežela − lepa in gostoljubna, ki je prerasel v vseslovensko turistično gibanje, je tekmovanje slovenskih mest in krajev na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti. Nagrade nastavljajo svojevrstno ogledalo omikanosti naše države, ki je pred 25 leti nenadoma postala povsem nova turistična destinacija na svetovnem zemljevidu. Na letošnje državno tekmovanje se je uvrstilo 143 mest in krajev, 7 kampov, 11 mladinskih prenočišč, 5 bencinskih servisov, 16 tematskih poti.

Nagrade, podeljene v okviru akcije Moja dežela − lepa in gostoljubna, nastavljajo svojevrstno ogledalo slovenskemu turizmu. Pomembno je namreč, kakšen vtis puščamo v očeh turistov, ki odkrivajo in okušajo Slovenijo. Turizem ni samo način življenja. Je stanje našega duha, ki se kaže tudi v urejeni zunanjosti naše krajine, mestnih jeder in podeželskega okolja.