Štirje električni kombiji so s prihodom na šanghajski Expo uspešno končali 13.000-kilometrsko testno vožnjo od Italije do Kitajske - nekakšna sodobna različica Marco Polovega popotovanja okoli sveta.
Vozila, opremljena s štirimi laserskimi skenerji na sončno energijo in sedmimi videokamerami, ki usklajeno zaznavajo in se izogibajo oviram, so del poskusa, katerega cilj je izboljšati varnost na cestah in pomikati naprej avtomobilistično tehnologijo.
Potniki "za vsak primer"
Senzorji na vozilih so jim omogočali navigacijo skozi vse cestne ekstreme ter prometne in vremenske razmere, pri čemer so zbirali podatke, ki jih bodo zdaj analizirali v raziskavi, ki jo sponzorira Evropski raziskovalni svet. "Nismo poznali ceste oziroma razmer na njej in na kaj bomo na poti naleteli - dobre ceste, gostoto prometa, nore voznike ... tako da smo šli nekako na slepo," je povedala Isabella Fredriga, raziskovalka pri projektu.
In čeprav so bili kombiji brez voznikov in zemljevidov poti, so vseeno prevažali kot potnike raziskovalce - za vsak primer. Ti so ob nekaj priložnostih morali posredovati - denimo, ko so vozila obtičala v moskovskem prometnem zamašku ali ko je bilo treba plačevati na cestninskih postajah. Pri projektu niso uporabili prav nobenih zemljevidov - pa čeprav so pogosto potovali skozi odročne dele Sibirije in Kitajske. Na neki točki je kombi ustavil in pobral štoparja.
Dve celini, vsi vremenski pogoji
Računalniški sistem umetnega pogleda, imenovan GOLD (Generic Obstacle and Lane Detector), je analiziral informacije iz senzorjev in samodejno prilagajal hitrost ter smer vozil. Volan nadzira računalnik, tako da ko ta pošlje ukaz, se volan premakne in zavije. Raziskovalci so si za izpeljavo projekta zamislili dolgo pot na dveh različnih celinah, v različnih državah, različnih vremenskih in prometnih razmerah, na različni infrastrukturi.
Šele tako dobiš dovolj podatkov in številk, ki jih lahko analiziraš. Po besedah raziskovalcev bodo to tehnologijo uporabili za preučevanje načinov, ki bi dopolnjevali sposobnosti voznikov. Sistem bi lahko uporabili tudi v kmetovanju, rudarstvu in gradbeništvu.
Vozila so dosegla najvišjo hitrost 60 kilometrov na uro, za osem ur vožnje pa so jih morali polniti po dveh ali treh urah vožnje. Včasih je bilo monotono in na trenutke nam je paralo živce, poroča Fredriga. "Bilo je nekaj zelo strašljivih trenutkov. Denimo, ko je vozilo trčilo v kombi pred njim, ker smo pozabili izključiti sistem."