Po besedah razvijalcev znamke je njen namen ponuditi Slovenijo kot zgodbo, s katero se vsak lahko identificira, kot si želi, in si tako ustvari svojo različico. Občutek iz gesla "I feel SLOVEnia" pa naj bi bila obljuba, ki se dviga nad vsemi funkcionalnimi obljubami. Z blagovno znamko naj bi tako naredili kuharsko knjigo, po kateri lahko vsi kuhamo po svoje.

Logotip združuje slovensko germanskost in mediteranskost
Na MMC-jevo vprašanje, kako se lahko ljudje identificirajo z nečim tako hladnim, kot je štirikotni logotip, pa je Drapal dejal, da je pravokotnik resda izjemno oster, vendar je v njem zapisano nekaj najbolj mehkega. Sporočilo naj bi tako bilo, da Slovenci nismo preprosti, saj imamo veliko nasprotujočih si lastnosti. Pravokotnik nam lahko govori o naši germanski urejenosti in natančnosti, včasih tudi suhosti, hkrati pa imamo v sebi tudi veliko sredozemskega čustvenega naboja.

V znaku je za večjo identifikacijo čim manj pomenov
Dodal je še, da so v znak želeli dati čim manj pomenov, saj naj bi se le tako lahko čim več ljudi identificiralo z njim. Na vrhu znamke mora po njegovem mnenju biti nekaj preprostega, v ozadju pa stoji celotna zgodba, ki je nekaj zelo kompleksnega. Prepričan je tudi, da se bo skozi njeno uporabo razvilo veliko različnih zgodb, ki se bodo še dograjevale.

Slovenija prvič uvaja krovno blagovno znamko
V. d. direktorja vladnega urada za kominiciranje (UKOM) Anže Logar je v okviru predstavitve dejal tudi, da Slovenija prvič uvaja krovno blagovno znamko, ki jo želijo uporabiti na vseh področjih: od gospodarstva do športa, v želji po poistovetenju z blagovno znamko pa bodo gospodinjstvom poslali zgibanko, pripravili promocijski film, januarja pa so vzpostavili tudi nov spletni portal.

V uradu pripravljajo tudi projekt EU Roadshow, v okviru katerega bo potekala promocija Slovenije po vseh prestolnicah Evropske unije, do marca pa bodo pripravili tudi priročnik uporabe celostne grafične podobe. Celotni projekt je v letu 2008 težak 400.000 evrov, odzivi iz tujine pa naj bi bili izjemno dobri.

Blaž Kosovel