Množični turizem je s seboj prinesel tudi nekatere manj prijetne pojave, ki jih navadno bolj občutijo ljudje v gostujoči državi. Ko v eksotično deželo v tretjem svetu prihrumi množica razposajenih in premožnih zahodnjakov, se lahko zgodi marsikaj neprijetnega. Zato je množični turizem potrebno obravnavati tudi kritično, saj "ni vse zlato, kar se sveti".

Glavni očitek: Onesnaževanje
Eden glavnih očitkov množičnemu turizmu je onesnaževanje. Nekateri ekosistemi so še posebno občutljivi in slabo prenašajo sezonske obiske množic. Med bolj obremenjene lokacije sodijo obale Sredozemlja in Jadrana, tropski otočki Indijskega oceana in otočje Galapagos. Pojav je še posebno izrazit, če je površina območja majhna, biodiverziteta pa velika. S tem, da je Sredozemlje ogroženo, se strinja tudi Evropska komisija, ki je pred kratkim pozvala k odgovornejšemu ravnanju s sredozemskimi obalami.

Kdo ima največji zaslužek od turistov?
Nekateri trdijo, da množični turizem prinaša v nekatere revnejše kraje več materialne škode kot pozitivnih finančnih učinkov. Kljub temu, da je turizem ena najbolj cvetočih gospodarskih oz. storitvenih panog, imajo gostujoče države tretjega sveta malo koristi. Vso presežno vrednost si ponavadi spretno prilastijo agencije na Zahodu, turisti pa v državah, ki jih obiščejo, pustijo le odpadke in slab vtis.

Selitve narodov malo drugače ...
Množični turizem se je razvil po drugi svetovni vojni, ko se je prevoz tako pocenil, da so si sezonsko potovanje lahko privoščili tudi srednji sloji. Množični turizem pomeni tudi množične začasne selitve - te povzročajo zastoje na cesti, gnečo na letališčih in prenatrpana javna prevozna sredstva. Najbrž ste že videli posnetke prenatrpanih italijanskih avtocest ob začetku splošnega avgustovskega "ferragosta", kaj?

Turiste vodijo interesi
Prav vsakdo ima svoj koncept preživljanja dopusta, vendar imajo nekateri zares nenavadne ali celo neetične želje. Splošno znan in obsojanja vreden je seksturizem, ki "zasužnjuje" celo vrsto žena in deklet, nič bolje pa ni z zlorabljanjem prepovedanih drog ali t. i. igralniškim turizmom. Turizem posebne vrste predstavljajo tudi potovanja z namenom ogleda naravnih nesreč. Mediji so že poročali o primerih, ko so ljudje odpotovali, da bi si ogledali razlitje nafte, izbruh vulkana ali posledice cunamija, ne da bi ob tem pomislili na pomoč prizadetim prebivalcem.

Množični turizem obsodil tudi nekdanji papež
Množični turizem je med drugim obsodil tudi pokojni papež Janez Pavel II. Leta 2004 je dejal, da je turizem "nova vrsta izkoriščanja" in da so turistična naselja izumetničena in ne odražajo lokalne kulture. Turizem je označil kot svojevrstno izkoriščevalsko subkulturo in pozval k odgovornemu, etičnemu turizmu.

Kot vrhovna cerkvena avtoriteta Rimskokatoliške cerkve je še opozoril, da lahko množični turizem spremeni kulturo, verske obrede ali praznovanja v potrošniške dobrine. Papež je tedaj še opozoril, da počitnice ne bi smele pomeniti tudi prekinitve spoštovanja vrednot. Kljub vsemu pa je ena od svetovnih turističnih destinacij tudi sam Vatikan ...

M. U.