"Seveda, lepo je biti spet doma, še posebej ker je vse tako lepo zeleno," je za Prvi dnevnik na ljubljanskem letališču spregovoril slovenski junak, o čigar uspehih se je razširil glas tudi zunaj slovenskih meja.

Lenarčič, ki je lani obkrožil svet in večkrat prečkal ekvator, je dejal, da je polet spremljalo več težav, kot je pričakoval, zato je tudi trajal dlje, da pa je pomembno, da sta z letalom varno in v enem kosu prispela domov.

Vreme povzročalo težave
Lenarčičev polet, ki je potekal v več etapah, je v največji meri krojilo vreme: "Je bilo kar nekaj najtežjih stvari nepričakovanih. Temperature so bile zelo nizke, to je poseben problem, in seveda s tem povezano vreme - če je slabo vreme, pri nizkih temperaturah, je bistveno drugače, je bistveno bolj zahtevno, kot pa če so višje temperature," je Lenarčič na kratko opisal težave, s katerimi se je spopadal na poti.

Večkrat je bil tako prisiljen čakati na ugodne vremenske razmere, da bi lahko nadaljeval pot. Tako se je na ljubljansko letališče, kjer je 22. aprila svojo odpravo tudi začel, vrnil po dobrem mesecu dni. Letel je iz Ljubljane do Tromsa, prek Svalbarda in Arktike do Kanade, od koder se je čez Atlantski ocean podal na Irsko in naprej do Nantesa v Franciji, od koder je danes zjutraj poletel proti domu.

Ivo Boscarol, direktor Pipistrela, je ob še eni uspešni misiji Lenarčiča dejal, da je "Matevž dokazal, da je s Pipistrelovim virusom zelo dober tandem in da s pravo ekipo lahko postavlja meje vsakokrat višje". Kot je poudaril, je Lenarčič v tako ekstremnih razmerah letel tudi zato, da Pipistrel ugotovi, kaj je v takšnih pogojih lahko z letalom narobe. Gre za pogoje, ki jih doma ne morejo preizkusiti.

Pojasnil je, da so imeli na repu letala tesnilo, ki ga lepilo pri 40 stopinjah pod ničlo ni več držalo. V prihodnje bodo zato tudi Pipistrelova letala opremljena z drugačnim tesnilom oz. z drugačnim lepilom, da se to ne bi ponovilo.

Ko pa so primerno tesnilo Lenarčiču priskrbeli, je namreč ta čez Atlantik letel z "neverjetno hitrostjo", je poudaril Boscarol. Povprečna hitrost je bila tako nekaj čez 300 kilometrov na uro, povprečna poraba pa nekaj več kot šest litrov goriva na 100 kilometrov. "To je znanstvena fantastika, ki ji naši konkurenti verjetno niti ne bodo hoteli verjeti," je povedal.

Polet z namenom
Odprava je imela za cilj tudi spremljanje podnebnih razmer in vplivov globalnega segrevanja. Med poletom so namreč nad Arktiko merili izpuste črnega ogljika v ozračje in koncentracijo tega drugega najpomembnejšega povzročitelja podnebnih sprememb nad Arktiko. Prisotnost črnega ogljika v zraku so merili tam, kjer jih ni še nihče, meritve pa bodo še kako koristile. Podobne meritve so do zdaj opravljali le na zemeljskem površju ali na 10.000 metrih višine.

Za polet prek severnega tečaja so morali v Pipistrelu letalo, s katerim je Lenarčič lani že obletel Zemljo, nekoliko prirediti in prilagoditi na mraz. Letalo virus SW, ki je dolgo 6,5 metra in ima razpon kril 10,7 metra, prazno tehta 290 kilogramov in doseže največjo hitrost okoli 300 kilometrov na uro.

Na vprašanje novinarke TV Slovenija Marjete Klemenc, ali se svet zelo spreminja, je Lenarčič za konec odgovoril: "Svet se spreminja, saj vidimo to tudi pri nas, ljudje smo pač podivjali in bistveno bolj in bistveno slabše vplivamo na naše okolje."