Da je Slovenija vse bolj priljubljena destinacija za avtodomarje, potrjujejo tudi v Slovenski turistični organizaciji (STO). Podatki izpred treh let kažejo, da je Slovenija sedma najbolj priljubljena evropska destinacija za kampiranje v bivalnih prikolicah.

Avtodomi pa imajo seveda specifične potrebe, ki jih želijo turistični delavci čim bolje nasloviti. Turisti z avtodomi so veliko bolj mobilni kot klasični karavaning turisti s počitniškimi prikolicami. Zato so v državah, v katerih je avtodomarski turizem najbolj razvit, začeli postavljati najprej posebna parkirišča, potem pa tudi vse več postajališč za avtodome.

Projekt Mreže postajališč za avtodome po Sloveniji je pri nas stekel leta 2014, danes pa je v mreži že več kot 160 lokacij za postanek avtodomov. Koordinatorica projekta Petra Krnc Laznik je pojasnila, da se je od začetka projekta interes za raziskovanje Slovenije z avtodomi precej povečal, hkrati pa se je povečalo tudi število urejenih postajališč, na katerih se lahko popotnik z avtodomom ustavi. Pri tem ne gre le za postajališča in počivališča, temveč so tudi turistične kmetije, ki so kot dopolnilno dejavnost odprle svoja vrata avtodomarjem.

Avtodomarji so vse bolj dobrodošli

"Odnos do avtodomarjev se je v zadnjih letih izboljšal in načeloma lahko rečemo, da so bolj dobrodošli, kot so bili leta 2014," je ocenila sogovornica in dodala, da so tudi avtodomarji danes na splošno bolj zadovoljni z raziskovanjem Slovenije, kot pred osmimi leti.

Po njeni oceni je za avtodomarje v Sloveniji najslabše poskrbljeno na avtocestnem križu. Se pa tudi na tem področju letos napovedujejo spremembe, in sicer naj bi počivališča na avtocestah ustrezno opremili za avtodome, da jim ne bo treba ustavljati na prostorih, kjer se zbirajo odpadki voznikov tovornjakov.

"Druga težava je, da včasih upravljavci postajališč določajo cene, ki so nesorazmerne s storitvijo, ki jo ponujajo," je poudarila Laznikova in pojasnila, da so si postajališča med seboj zelo različna, nekatera ponujajo vodo in elektriko, ob nekaterih so postavljene tudi sanitarije, nekatera se nahajajo v kampih, druga na parkiriščih.

Ob tem velja, da se popotniki z avtodomi razlikujejo po tem, ali želijo prenočevati v kampih, v katerih običajno ostanejo več dni, ali pa si želijo zgolj kratkega postanka za eno ali dve noči ter hkratnega raziskovanja okolice.

Kot je ocenila, je v Sloveniji trenutno že najmanj 300 lokacij za postanek avtodomov, od tega jih je v mrežo vključenih več kot 150, ki se na ta način tudi posebej promovirajo. "Avtodomarji si želijo urejenih lokacij, kjer se počutijo varne in dobrodošle," je poudarila Laznikova.

Oddih v naravi

Z avtodomi običajno potuje tudi specifična vrsta turistov, ki iščejo oddih v čistem, naravnem okolju in se zanimajo za aktivnosti v naravi. Večinoma gre za družine iz urbanih okolij, ki tako preživijo svoj dopust na aktiven način v naravi, ugotavljajo v STO-ju. Zato so nova postajališča posebej dobrodošla na destinacijah, ki so za goste z avtodomi najbolj zanimive, na primer Kranjska Gora, kjer doslej pravega postajališča za avtodome ni bilo, potrebe so začasno reševali s parkiriščem pod smučiščem, ki pa je bila pogosto zaparkirano z avtomobili in ni imelo pogojev za ureditev ustrezne infrastrukture.

Kot je dejal direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber, na ponudbo za avtodomarje doslej res niso bili posebej ponosni. Od začetka avgusta pa bodo lahko temu segmentu gostov ponudili novo, sodobno, nadstandardno urejeno postajališče. V bližini hotela Korona ob reki Pišnici bo prostora za 19 avtodomov, ki jim bo na voljo vsa potrebna infrastruktura, nočitev pa bo stala 25 evrov.

Veber je pojasnil, da je pritisk avtodomarjev zlasti na tako imenovane outdoor destinacije vse večji, četudi letos opažajo malo upada v primerjavi z lanskim letom. "Vseeno je potnikov z avtodomi zelo veliko in vsi ne želijo ali ne morejo iti v kampe. Ne želimo pa, da parkirajo izven mest, ki so za to namenjena, s čimer se množično soočamo v zadnjih dveh letih," je dejal Veber.

V zadnjih dveh letih je bila zaradi pandemije namreč uporaba avtodomov, ki turistu zagotavljajo večjo varnost pred okužbami od bivanja v hotelih, posebej priljubljena. Tako je na primer povpraševanje po avtodomih popolnoma preseglo zmožnosti izdelovalcev teh vozil in je ponekod vozil popolnoma zmanjkalo.

Mešani občutki

Podobno kot v Kranjski Gori se tudi v Bohinju srečujejo s tem, da nekateri popotniki svoje avtodome parkirajo na nedovoljenih mestih v naravi, na travnikih in gozdovih, celo na obali Bohinjskega jezera, od koder jih redarji vztrajno preganjajo. "Zato so v Bohinju avtodomarji precej nezaželeni in ljudje o njih nimajo dobrega mnenja," je poudaril bohinjski župan Jože Sodja.

Sam računa, da se bo situacija izboljšala, če bodo zagotovili dovolj urejenih mest, kjer lahko avtodomarji parkirajo in prenočujejo. To možnost že imajo v Senožetih, kjer je prostora za 20 do 25 avtodomov, celodnevno parkiranje pa med glavno sezono stane 15 evrov, medtem ko na Bledu na Selišah 24-urno parkiranje avtodoma v juliju in avgustu stane 40 evrov.

Zdaj so se v Bohinju lotili še urejanja postajališča za avtodome pod Koblo. Po dogovoru glede ureditve poti z agrarno skupnostjo so za ureditev postajališča pred kratkim dobili gradbeno dovoljenje in Sodja računa, da jim bo nov prostor za parkiranje prav prišel še v letošnji sezoni. "Če bo prišlo do kolapsa, kakršen je bil lani, ko so bili kampi polni, avtodomi pa so čakali v vrsti, jih bomo lahko napotili pod Koblo," je pojasnil.