Koča na kraški planoti očara obiskovalca z idiliko planinskega sveta. Obkrožajo jo vrhovi dvatisočakov: Stenarja, Bovškega Gamsovca, Pihavca, Razorja in Križa. Na razcvetenih pobočjih okoli koče odzvanja blejanje ovac, pod kočo pa kot zeleno alpsko oko odseva eno izmed treh Kriških jezer.

Spodnje in zgornje jezero v bližini koče sta ledeniškega izvora, srednje, ki leži pod kočo, pa je kotanja, ki jo je v apnenčasto podlago izdolbla voda. Spodnje Kriško jezero je največje od treh, zgornje, ki leži na višini 2158 metrov nadmorske višine, pa najvišje ležeče slovensko jezero.

Na okoliških skalnih policah gospodarijo kozorogi, ki so presenetljivo krotki in se jim je mogoče približati na nekaj metrov. Verjetno zato, ker jim v bližini koče planinci nastavljajo sol, ki jo hodijo lizat.

Na Kriške pode čez Sovatno
Izhodišč za vzpon do koče je več: s trentarske strani iz doline Zadnjice, kamor je na Pogačnikov dom speljana tovorna žičnica, z gorenjske strani pa iz doline Vrat (Aljažev dom) in tudi z Vršiča.

Ena od poti iz Vrat vodi čez Sovatno, kjer se po približno enournem vzponu skozi gozd začne melišče. Pot - nekateri njeni odseki sodijo med zahtevne - ima svoj čar, saj ponuja čudovit razgled na mogočno Severno triglavsko steno. Po strmem vzponu do prevala Dovska vrata (2180) se steza začne zlagoma spuščati proti Pogačnikovemu domu. Naša skupinica, v kateri so bili tudi osnovnošolski otroci, ga je osvojila po približno šestih urah hoje.

Med pohodom obiskovalca očara pogled na lunarno pokrajino kraških brezen, vrtač in škrapelj, v katerih so našle zavetje planinske cvetice. Srečanja s tropi kozorogov pa so nepozabna.

B. R.