Kot pojasnjuje Elizabeta Gradnik iz Slovenskega planinskega muzeja, so pod skalnjak pred muzejem vkopali štiri prostore, v katerih bodo skupine po dve do pet oseb reševale različne naloge in se po uspešno rešenih nalogah prebijale v naslednje sobe, vse do bivaka.

Pustolovščina v prostoru doživetij je nastala po vzoru trenutno aktualnih "sob za pobeg" (t. i. escape room), a je prilagojena muzejski uporabi, saj si tudi obiskovalci muzejev vse bolj želijo aktivnih ogledov, pri katerih lahko sodelujejo. Igra predvideva, da bežijo pred nevihto, ki je ena izmed stvari, ki se je planinci v gorah najbolj bojijo.

"Za uspešno rešitev nalog je ključnega pomena sodelovanje skupine, prav tako kot je v hribih potrebna pomoč sočloveku, solidarnost in dejstvo, da se lahko zaneseš na soplezalce," je pojasnila Gradnikova in dodala, da so naloge povezane z veščinami, ki jih mora obvladati vsak gornik.

Po rešitvi vseh nalog se obiskovalcem odpre pot v bivak, v katerega lahko vstopijo tudi tisti, ki ne gredo skozi prostor doživetij. Ogledajo si njegovo notranjost, prisluhnejo zvočnemu pogovoru dveh alpinistov o bivaku in skozi virtualna očala občudujejo veličasten razgled na okolico z mesta, kjer je stal bivak.

Namesto Bivaka II. danes leseni ameriško-slovenski bivak
Bivak, ki so ga po načrtu Karla Koreninija leta 1936 postavili člani jeseniške podružnice Turistovskega kluba Skala, je dolga leta stal na robu planote na Jezerih na višini 2.118 metrov, vzhodno od Rokavov, od koder so mogoča številna grebenska prečenja in pristopi na vrhove. Zaradi lege, gradbene izvedbe in razgleda na severno steno Triglava in Cmira so ga imenovali tudi "kralj julijskih bivakov".

Lani so odsluženi Bivak II, za katerega je skrbel PD Jesenice, zaradi nameravane zamenjave z novim bivakom pripeljali v dolino, v Slovenski planinski muzej, kjer so ob ureditvi prostora doživetij poskrbeli, da še naprej živi. Postavitev bivaka in ureditev prostora doživetij je stala 35.000 evrov, polovico je prispevala kranjskogorska občina. Župan Janez Hrovat je prepričan, da je to povsem nova zgodba v muzejskem turizmu.

In še zanimivost: Bivak II so lansko poletje zamenjali z impresivnim novim, lesenim bivakom z velikimi steklenimi površinami, le lokacija je drugačna - novi stoji pod Skuto, na višini 2.070 metrov. Projekt, o katerem smo pisali tudi na naših straneh, je nastal v sodelovanju organizacij OFIS arhitekti, AKT II iz Londona, ŠD Freeapproved in PD Ljubljana Matica. Pod mentorstvom arhitektov Špele Videčnik in Roka Omana, ki predavata na harvardski podiplomski šoli za oblikovanje (Harvard GDS), so bivak zasnovali študentje s harvardske univerze. Edinstveni ameriško-slovenski projekt je bil v tem letu dni deležen že kopico pozornosti in nagrad.