Bosna in Hercegovina slovi kot hribovita dežela, vendar večina pozna predvsem planine, ki so gostile prizorišča zimskih olimpijskih iger - Jahorino, Bjelašnico, Trebević in Igman. Nižje, na samem jugu države, se nahaja najvišji vrh Bosne in Hercegovine 2.386 metrov visoki Maglič.
Manj znane so planine osrednje Bosne. Mednje sodi tudi planinska skupina Vranice, ki se razprostira med Gornjim Vakufom na zahodu in Kiseljakom na vzhodu, poleg Vranice pa širše področje zajema še planine Zec, Vitreuša, Bitovnja in Inač. Vrhovi teh planin so tipičnih višin med 1.500 in 2.000 metri nad morjem, kar nekaj pa je takšnih, ki to višino presegajo.
| V teh krajih vas bodo navdušile tudi za slovenske razmere relativno nizke cene. V gostinskih lokalih boste za kavo odšteli manj kot evro, za pivo ali radler pa okrog evro. Burek in druge pite vas bodo praviloma stale manj kot evro, za porcijo čevapčičev pa bo vaša denarnica tanjša za okrog štiri evre. Na tržnici ali pa kar ob cesti boste lahko za majhen denar nakupili domače sadje in zelenjavo (za kilogram lubenice boste odšteli okrog četrt evra, za kilogram paradižnika pa evro). "Pijača" za vašega jeklenega konjička je za več kot petino cenejša kot v Sloveniji. Za namestitev štiričlanske družine v tukajšnjih planinskih domovih, planšarijah in zasebnih sobah praviloma ne boste plačali več kot 30 evrov na noč. |
Fojnica - zdraviliški turizem, zgodovinske in naravne znamenitosti
Najprimernejše izhodišče za dostop do Vranice je mesto Fojnica. Do tja pridete, če jo mahnete proti Sarajevu prek osrednje Bosne - Bosanskega Broda, Doboja in Zenice. Slabih sto kilometrov pred Sarajevom se usmerite proti Travniku, nato pa poiščite odcep za Fojnico.
Občina Fojnica šteje dobrih 15.000 prebivalcev, večinoma hrvaške in muslimanske oz. bošnjaške narodnosti. V teh krajih so se prebivalci naselili v srednjem veku, predvsem zaradi izkopavanja zlata in srebra. V Fojnici z okolico je mogoče videti nekaj zgodovinskih objektov s sredine devetnajstega stoletja, na primer Franjevački samostan ter Atik in Hadži-Muharemovo džamijo.
Danes je Fojnica poznana predvsem po naravnih virih - bogatih gozdovih in zdravilnih termalnih vodah. Med naravnimi zanimivostmi omenimo smučišče Brusnica in slapove reke Kozice. Ključna dejavnost kraja je zdraviliški turizem, ki obsega predvsem zdravljenje revmatizma in rehabilitacijo bolnikov po srčnih operacijah. V srcu mesta se nahaja kompleks "Aquareumal" z bolnišnico, hotelom, apartmajskim naseljem in vodnim parkom.
(Opomba: če ste namenjeni naprej proti Vranici, vam priporočamo, da si v Fojnici nakupite hrane za pot in si zagotovite planinsko karto)
Prokoško jezero - srce planine Vranica
Od Fojnice do Vranice je dobrih dvajset kilometrov. Na večinoma makadamski poti se nahaja planinski dom Jezernica, kjer je mogoče prenočiti, pot pa se konča na Prokoškem jezeru, 1.626 metrov nad morjem. Jezero ledeniškega izvora je obkroženo s planšarskimi kolibami (t. i. katuni), med katerimi kljub nejevolji tamkajšnjega prebivalstva v zadnjih letih vztrajno rastejo "vikendice". Med kolibami se nahaja celo skromna džamija, zgrajena v slogu okoliških kolib. Osnovna dejavnost kraja ostaja sezonska paša živine, ki jo sem priženejo prebivalci Fojnice in okolice.
Na Prokoškem jezeru najdejo svoje mesto številni, ki želijo od vsakodnevnega vrveža pobegniti v čudovito naravo ali pa osvojiti katerega od okoliških vrhov. Temu primerno so se prilagodili tudi domačini. Za majhen denar lahko tu najamete idilično kolibo, se dobro najeste (predvsem pite in jedi izpod peke so specialiteta tukajšnjih gospodinj) in nakupite domačih dobrot. Če ste bolj avanturistične vrste, lahko ob jezeru ali višje, v planini, postavite šotor in uživate v lastni režiji. V prostem času si lahko pripravite ognjišče, nedaleč stran od jezera pa nabirate jurčke in lisičke, borovnice, maline, brusnice ali zdravilno planinsko cvetje.
V bližini jezera je spominsko znamenje. Leta 1997, ko je bila vojna v Bosni že končana, v državi pa so za mir še vedno skrbele mednarodne sile, se je zaradi meglenega vremena zgodila helikopterska nesreča, v kateri je umrlo dvanajst potnikov, pripadnikov mednarodnih organizacij OHR in UNMIBH na čelu z namestnikom visokega predstavnika za BIH Gerdom Wagnerjem.
Planinske ture - Ločika, Nadkrstac in drugi vrhovi
Planinska tabla ob Prokoškem jezeru označuje poti na okoliške vrhove. Področje je dobro označeno, markacije pa sveže obnovljene. Na travnatih območjih so postavljeni celo markacijski količki. Morda umanjka kak napis s končnimi destinacijami, ker pa so tukajšnje planine zelo pregledne in povezane z grebenskimi potmi, je s pomočjo planinske karte zlahka najti poti do izbranih vrhov. Praktično z vsakega vrha Vranice je mogoče nadaljevati pot do sosednjih vrhov in se nato po drugi poti spustiti nazaj do jezera.
Med vrhovi Vranice omenimo najvišja Nadkrstac (2112 m) in Ločiko (2107 m), Treskavico, Rosinj, Tikvo, Šćit ter Matorac. Omenjene vrhove je mogoče osvojiti tudi v okviru bosanskih transverzal, ki potekajo prek Vranice. Na teh planinskih poteh boste redko srečali kakšnega planinca, kar daje tukajšnjim planinam še poseben čar. Poleg občutka prvobitne samote vas bodo še posebej očarali čudoviti razgledi na okoliške planine.
Če ste lastnik terenskega vozila, lahko relacije še dodatno skrajšate, saj je območje pod vrhovi planin prepredeno z za tovrstna vozila povsem dostojnimi kolovozi. To je verjetno tudi razlog, da boste morda v daljavi - območje je zares obširno - opazili skupinico motoristov na štirikolesnikih. Vrhovi in grebeni pa na srečo še vedno ostajajo dostopni samo pravim planincem.
Besedilo in foto: Luka Zebec
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje