Po dveh letih, ki sta minili v znamenju protikoronskih omejitev, so slovenska smučišča pred novim izzivom, in sicer kako ublažiti posledice visokih cen električne energije. Zaradi nepredvidljivih razmer so se v torek sešli tudi z ministrom za infrastrukturo Bojanom Kumrom.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal podpredsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž, je sporočilo srečanja jasno. "Slovenska smučišča bodo letos delovala, zagotovili bomo tako naraven kot kompakten sneg," je poudaril in dodal, da bi bile posledice zapiranja smučišč za turizem in tudi druge dejavnosti prevelike. Smučišča kot del gorskega turizma namreč prispevajo kar 33 odstotkov vseh prenočitev pri nas.

Smučišča na letni ravni porabijo 18.800 megavatnih ur

Na srečanju z ministrom so govorili tudi o njegovi odmevni izjavi o možnosti zaprtja smučišč ob morebitnem zaostrovanju razmer, o njej je ta po besedah Paradiža dejal, da je bila "izvzeta iz konteksta". "Dejansko je bilo omenjeno, da če bi prišlo do zaustavitve določenih dejavnosti, bi se potem na koncu, ko bi izbirali med njimi, odločili za odprtje javnih zavodov in bolnišnic namesto smučišč in drugih stvari, ki niso nujnega življenjskega pomena," je poudaril Paradiž, ki je od ministra dobil zagotovilo, da se to ne bo zgodilo in da bomo "z varčevanjem do desetih odstotkov energije v Sloveniji energetsko krizo pozimi zvozili ter da bo država zagotovila potrebne energetske vire".

Vero v nakazane rešitve za spopad z energetsko krizo je izrazila tudi predsednica Združenja slovenskih žičničarjev Manuela Božič Badalič, sicer direktorica družbe Sončni Kanin. Kot je dejala, podatki kažejo, da smučišča na letni ravni za delovanje porabijo 18.800 megavatnih ur, pri čemer so med večjimi porabniki tista, ki zasnežujejo proge z umetnim snegom. Nekaj centrov ima zakupljeno energijo po nizkih oz. malo manj ugodnih cenah, dva od njih, Kope in Golte, pa sta povsem brez zakupljene elektrike, poroča STA.

Jasna usmeritev, kako oblikovati storitve

Kar zadeva konkretno pomoč, ki jo lahko pričakujejo slovenska smučišča, je Paradiž poudaril, da je v pripravi model regulacije cen električne energije, ki bo prinesel vzdržne cene, ki naj bi se gibale pod 200 evrov za kilovatno uro elektrike. Ti ukrepi bodo najverjetneje začeli veljati z začetkom prihodnjega leta. "To nam daje jasno usmeritev za naprej, kako oblikovati naše storitve, in zavedanje, da lahko s temi cenami preživimo," je ocenil in dodal, da se višje cene ne bodo odrazile v dražjih prodajnih cenah vozovnic.

"Če bi hoteli vpliv energije pretvoriti v cene vozovnic, bi morali te zvišati za 50 oz. 60 odstotkov, kar bi pomenilo, da bi slovenska smučišča postala nekonkurenčna," je ponazoril in naznanil, da se je večina smučišč kljub temu odločila za dvig cen od pet do deset odstotkov v sozvočju z drugimi dvigi cen življenjskih stroškov.

Pričakujejo tudi pomoč države

Po navedbah Paradiža jim je vlada prisluhnila tudi s tem, da bo novelirala interventni zakon za pomoč gospodarstvu, v okviru katerega bi podjetjem zagotovila višji odstotek subvencioniranih stroškov elektrike in plina. V Gospodarski zbornici Slovenije in panožnih združenjih so predlagali, da bi država podjetjem pomagala s subvencioniranjem 70 odstotkov stroškov elektrike in plina nad dvakratnikom dviga cen iz leta 2021, vlada pa se na drugi strani zavzema za subvencioniranje 50 odstotkov omenjenih stroškov. Končna odločitev o tem naj bi bila znana v prihodnjih dneh.

Za 80 milijonov investicij

Slovenska smučišča so po besedah predstavnikov združenja trenutno tudi sredi izvajanja 80 milijonov evrov vrednih razvojnih investicij v žičniške naprave in trajnostni razvoj turizma, s katerimi bodo zapolnili večletno vrzel na tem področju. Na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj je bilo uspešnih 11 smučarskih centrov, ki morajo investicije zaključiti do novembra 2023. Predsednica združenja žičničarjev tako upa, da bodo nove žičnice v uporabi že prihodnjo sezono.