Prvi vlak je po progi zapeljal 25. junija 1873. 150 let po izgradnji pa ta 55 kilometrov dolg odsek Južne železnice Dunaj–Trst med Pivko in Reko predstavlja predvsem pomemben del tehniške in kulturne dediščine, pojasnjujejo na TIC-u Ilirska Bistrica.

Proga in kraji ob njej so se razvijali vse do osamosvojitve Slovenije, od leta 1991 pa počasi izgublja pomen. Nekdaj je po njej dnevno peljalo od pet do šest tovornih vlakov, zdaj pa le še eden do največ dva na mesec.

Na ilirskobistriškem območju so prepričani, da bi železniška povezava med Slovenijo in Hrvaško po vstopu slednje v schengensko območje lahko znova zaživela, a potrebna je temeljita prenova proge in železniške postaje v Ilirski Bistrici.

Medtem ko je Hrvaška svoj del proge od Reke do mejne postaje Šapjane že v celoti obnovila, se je na slovenski strani zamaknila rekonstrukcija ilirskobistriške postaje, ki je bila sicer napovedana v začetku letošnjega leta. Tirno in peronsko infrastrukturo naj bi posodobili do leta 2026.

Na slovesnosti so se bodo udeleženci iz Ljubljane z vlakom pripeljali do Ilirske Bistrice. Sledilo je premierno predvajanje dokumentarno-igranega filma Reška proga režiserja Aleksandra Kušlana in scenarista Danijela Ceka ter ogled razstave o gradnji in vplivu železnice na razvoj ilirskobistriškega območja.

Obletnico izgradnje železniške proge Pivka–Ilirska Bistrica–Opatija–Reka o zanamovali na pobudo Društva ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica ob podpori Občine Ilirska Bistrica. Dogodek so sooblikovali Turistično informacijski center Ilirska Bistrica in Turistična zajednica Matulji.