Železniška proga, ki je vpisana na poskusni seznam Unescove dediščine v okviru projekta Pot miru od Alp do Jadrana, postaja vse pomembnejša postaja za razvoj turizma na Gorenjskem in Primorskem.

Bohinjska proga je zaradi svojega poteka in tehničnih posebnosti izjemna. Najbolj prepoznaven je bohinjski predor, poseben rekorder je tudi najdaljši kamniti železniški most na svetu, čez Sočo pri Solkanu. Vse do danes se je na progi ohranilo 28 predorov, 65 mostov in pet galerij.

"Pri gradnji te proge, torej odseka od Jesenic do Trsta, je sodelovalo okrog 15.000 delavcev. Gradnja te proge je potekala presenetljivo hitro, sploh v primerjavi z današnjimi časi, ko nam je na voljo vsa sodobna mehanizacija. To progo so zgradili v manj kot treh letih, z izjemo bohinjskega predora, ki so ga začeli vrtati že prej in je gradnja trajala približno pet let," je povedal Matjaž Marušič, član Operativne iniciative 110 let Bohinjske proge.

Zanimanje za vožnjo z avtovlakom je veliko
Bohinjska proga tudi danes povezuje, ta mesec ob koncih tedna prvič vozi avtovlak od Bohinjske Bistrice do Nove Gorice. Zanimanje za vožnjo z avtovlakom, kjer je poseben vagon tudi za kolesa, pa je vse večje. Občine ob bohinjski progi, ki podpirajo projekt Parkiraj in doživi naravo, se veselijo napredka.

Klemen Langus, direktor bohinjskega turizma, je dodal: "Tukaj se odpira možnost gostov predvsem z območja Gorice, Nove Gorice, gre pa tudi za korak k našim prizadevanjem za trajnostno mobilnost."

Ob 110-letnici bohinjske proge na začetku septembra v Solkanu načrtujejo spominsko slovesnost.