Eno izmed mest, v katerem bodo potekale tekme letošnjega evropskega prvenstva v košarki, leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini. S skoraj 49.000 prebivalci je tretje največje slovensko mesto, njegova največja turistična znamenitost pa je stari celjski grad, ki je bil včasih sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem.

Turisti lahko v Celju občudujejo številne lepo ohranjene antične in srednjeveške ostaline, ki so danes vključene v moderno urbano okolje. Stari grad, tlakovane rimske ulice, starokrščanska krstilnica, knežji dvorec (nekdanja knežja palača Celjskih), mestne cerkve in obnovljeno srednjeveško obzidje, so le nekatere zanimivosti, ki si jih lahko ogledajo med sprehodom po mestu.

Največ pozornosti zagotovo pritegne Stari grad Celje, ki leži na skalnem previsu nad mestom. Prvotni grad so v drugi polovici 12. stol. postavili Vovbržani, grofje s Koroškega, ki so imeli Celje z okolico v svoji posesti do izumrtja leta 1322. Po desetletju bojev je prišel grad v roke njihovih dedičev, grofov Celjskih.

Friderikov stolp je najbolj znan del gradu. S skoraj tri metre debelimi zidovi je služil kot zadnje zatočišče pred napadalci. V prvem nadstropju 23 metrov visokega stolpa je bila urejena temnica, nad katero so bili prostori, namenjeni skladiščenju orožja in preostale opreme. Legenda pravi, da je Frederikov oče svojega sina držal zaprtega v obrambnem stolpu zaradi neodobravanja poroke z Veroniko Deseniško. Zaradi tega se stolp tudi imenuje po nesrečnem zaljubljencu.

Poleg Starega gradu Celje na hribu si lahko obiskovalci ogledajo tudi grad v samem mestu, kamor so se Celjski grofi v 14. stoletju preselili, ker so želeli udobnejšo palačo v središču dogajanja. Knežji dvor je bil od 15. stoletja dalje vicedomski urad, sredi 18. stoletja pa so ga preuredili v vojašnico. Danes je v delu Knežjega dvorca Galerija sodobne umetnosti Celje.

Ob južnem delu mestnega obzidja, si lahko turisti ogledajo tudi enega najlepših primerov renesančne arhitekture na Slovenskem, tako imenovano Staro grofijo. Znana je predvsem po celjskem stropu, ki velja za najpomembnejšo umetnostno stvaritev zgodnjega baroka na Slovenskem. Danes je v grofiji postavljen Pokrajinski muzej, v katerem razstavljajo arheološke ostanke Celja in širše okolice od paleolitika do 20. stoletja.

V središču mesta sta zanimivi še dve stavbi, Narodni dom in Celjski dom. Narodni dom je bil zgrajen v letih 1895-96 po načrtih češkega arhitekta Vladimirja Hraskyja. Danes v njem podobno kot včasih potekajo številne prireditve, koncerti, poslovna in strokovna srečanja, pa tudi okrogle mize ter seje mestnega sveta Mestne občine Celje. Kot protiutež Narodnemu domu pa so leta 1906 celjski Nemci postavili Nemško hišo, ki je danes znana kot Celjski dom. Zgrajena je v neogotskem slogu po načrtu dunajskega arhitekta Petra Pavla Branga. Včasih je veljala za družabno središče celjskega nemškega meščanstva, danes pa je tam sedež Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje.

Za turiste zanimivo je tudi Slovensko ljudsko gledališče, katerega del je eden izmed obrambni stolpov nekdanjega mestnega obzidja, ki je bilo zgrajeno leta 1885. Že od leta 1825 so stolp, v katerem je bila nekoč mučilnica, uporabljali kot prostor za uprizarjanje ali prenočitev potujočih igralskih družin. Leta 1849 so v stolpu prvič odigrali Linhartovo Županovo Micko v slovenskem jeziku.

V Gubčevi ulici stoji starokrščanska krstilnica z osmerokotnim krstnim bazenom, zgrajena ob koncu 4. ali na začetku 5. stoletja. V bazen, obložen z marmornimi ploščami, vodita z dveh strani po dve stopnici. V tem delu mesta je verjetno obstajal velik cerkveni kompleks, kateremu je krstilnica pripadala.

V Celju je svoj pečat pustil tudi znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik. Po njegovem načrtu so v letih od 1928 do 1929 v Celju zgradili Ljudsko posojilnico, katere glavni vhod je poudarjen s stebriščnimi balkoni.

Slikovita okolica
Celje se lahko pohvali tudi s slikovito okolico, ki ponuja številne možnosti za krajše in daljše izlete. Za krajše sprehode je primeren mestni park in sprehajalne poti ob Savinji, za pohodnike (in pozimi tudi smučarje) pa je zanimiv vzpon na Celjsko kočo in do vasice Svetina, ki je znana po lepi gotski cerkvi.

Ljubitelji vode in vodnih športov lahko obiščejo Šmartinsko jezero, največje umetno jezero pri nas, ki je z leti poleg zadrževalnika vode postalo tudi priljubljeno rekreacijsko in turistično območje. Jezero ponuja različne oblike sprostitve - od sprehodov in kolesarjenja do kopanja, jadranja, čolnarjenja, jahanja in ribolova.

Celje je tudi dobra izhodiščna točka za daljše izlete v Savinjsko dolino ali okoliška zdravilišča. Naj omenimo le nekropolo v Šempetru, jamo Pekel, Logarsko dolino, zdravilišča Laško, Dobrna, Zreče, Atomske toplice in Rogaška Slatina.

Prireditve
Prostori Celjskega doma, Knežjega dvorca, Starega gradu Celje in samo mestno jedro Celja poleg turističnih znamenitosti predstavljajo tudi središče kulturnih, izobraževalnih in drugih dogodkov ter protokolarnih srečanj v Celju. Prostori so prav tako na voljo za organizacijo zasebnih družabnih dogodkov, kot so poroke in obletnice.

Vsako leto se v Celju zvrstijo številne prireditve, med pomembnejše sodijo: Srednjeveška prireditev na Starem gradu Celje, s katero obujajo tradicijo in zavest o srednjeveškem načinu življenja v Celju (zadnja sobota v avgustu), Ples čarovnic (predzadnji dan v oktobru), Silvestrovanje na prostem (zadnji dan v decembru), Celjski pust (začetek teden dni pred nastopom pusta), Podeželje v mestu, prireditev, katere osnovni cilj je prispevati k večji prepoznavnosti podeželja in predstavitvi pridelkov, izdelkov in storitev ponudnikov s kmetij (prva sreda in četrtek v juniju ter prva sreda v oktobru), Mednarodni mladinski pevski festival (bienalna prireditev), Mednarodni obrtni sejem (september) in Poletje v Celju – knežjem mestu.

Poletje v Celju – knežjem mestu je sklop prireditev, ki se zvrstijo vsako poletje od junija do avgusta na Mestni plaži na savinjskem nabrežju, plaži ob Šmartinskem jezeru, Knežjem dvorcu in Starem gradu Celje. Obiskovalcem festival ponuja prepletanje glasbenih, plesnih, likovnih in filmskih dogodkov na različnih lokacijah ter v mesto pripelje umetnike z vse Evrope.

Mestna plaža med domačini že dve leti predstavlja priljubljeno lokacijo za zabavo in sprostitev. Letos so za zabavo najmlajših redno skrbele lutke, za zabavo za vso družino so organizatorji poskrbeli z različnimi delavnicami, od 1. do 8. julija je tam potekal Mednarodni festival uličnega gledališča v sodelovanju z Ano Monro, od 21. julija do 18. avgusta pa so se vsi ljubitelji plesa udeležili brezplačnih plesnih delavnic. Julijske večere so popestrili z zabavami evergrinov, kjer so vrteli uspešnice iz 60., 70. in 80. let. Medtem ko so nekateri na nostalgičnih zabavah uživali, pa so na mestni občini prejeli tudi več pritožb zaradi domnevno preglasne glasbe.