Ceste na Gorenjskem in severnem Primorskem so zaradi pretežno hribovitega in goratega sveta podvržene hudourniškim vodam in plazovom, njihova obnova pa je draga, vendar so te ceste predvsem s turističnega vidika zelo pomembne, zato se je pojavila ideja, da odprli poseben sklad za obnavljanje takšnih cest, ki so jo podprli tudi župani posameznih občin na območju, poroča STA.

Direkcija RS-a za ceste (DRSC) je vladi že večkrat predlagala, da bi odprli poseben fond, ki bi se financiral s parkirninami in cestninami, ki izhajajo iz omejitev prometa v alpskih dolinah. Idejo direkcije je podprla tudi Turistična zveza Slovenije, mogoče variante pa iščejo na ministrstvu za okolje in prostor.

Tudi do štirikrat dražje kot v Pomurju
Gre za ceste, ki so z vidika vzdrževanja in obnove zelo drage in zahtevne. Če obnova kilometra ceste v Pomurju stane manj kot milijon evrov, je obnova takšnega odseka ceste na Gorenjskem ali na severnem Primorskem lahko trikrat ali štirikrat dražja. Z ustanovitvijo predlaganega sklada, s čimer bi zbrane cestnine in parkirnine z omenjenih cest porabili za njihovo obnovo, bi bil večji del finančnega vprašanja turističnih cest, kot sta cesti v Vrata ali na Vršič, pa tudi ceste v Logarski dolini in na Pohorju, rešen.

Mati narava povzroča preglavice
Trenutno sicer poteka pol milijona evrov vredna sanacija podpornega zidu na cesti Podkoren-Korensko sedlo, ki se je začela sredi novembra, zaključena pa naj bi bila v začetku decembra - zaradi dotrajanosti in zalednih voda se je porušil del podpornega zidu v dolžini poldrugega kilometra, spodkopana pa je tudi polovica ceste, medtem ko novo večje deževje lahko popolnoma spodkoplje cesto. Še ena izmed turističnih cest v kranjskogorski občini, ki je prav tako potrebna obnove, je cesta iz Mojstrane v Vrata. V celoti sicer cesta ni v tako slabem stanju, vendar pa je na določenih odsekih nevarna, saj jo hudourniki ob vsakem večjem neurju in deževju spodkopljejo in jo je treba zapreti za promet.

Največjo težava pri uresničevanju projekta ustanovitve sklada za rekonstrukcijo turističnih cest pa naj bi tičala v državni birokraciji in proračunskih pravilih, po katerih naj država ne bi imela posebnih skladov.