"Kmalu po odprtju smo le v enem dnevu imeli približno 3.500 obiskovalcev," je povedala Urša Repše, direktorica Dežele kozolcev iz Šentruperta na Dolenjskem, kjer se že pripravljajo na "veliki spektakel". Ta bo Deželo kozolcev spremenil v čarobno Deželo kozolcev - zasijala bo 21. decembra, trajala pa bo osem dni.

"Naš projekt je celotni občini in našim ljudem ponudil priložnost za razvoj. Tudi prebivalci, kot je pokazala občinska anketa, se vse bolj zavedajo, da je turizem največji potencial naših krajev," je dejal Rupert Gole, župan občine Šentrupert, in dodal: "Dežela kozolcev je tako postala generator Mirenske doline."

Pod kozolcem se je poročilo sedem parov
Omenjeni projekt pa ni zgolj imeniten muzej na prostem, prvi tovrstni na svetu, ampak tudi odličen prostor, kjer so že potekali številna izobraževanja, prireditve, predavanja in seminarji. Pestra ponudba, s katero želijo privabiti različne ciljne skupine, od zaposlenih poslovnežev do pisanih družb raznih podjetij, vključuje tudi poročne obrede. Do zdaj se je v Deželi kozolcev poročilo sedem parov.

V Deželi kozolcev organizirajo tudi tehniške, kulturne in naravoslovne dneve za šolarje. "Prav je, da otroci že zgodaj izoblikujejo odnos do lesa, do naravne in kulturne dediščine, zato dajemo velik poudarek tudi na tovrstnem izobraževanju," je dodal Gole, ki si želi, da bi kozolec postal tudi simbol Slovenije. "Kozolec je namreč najboljši dokaz, da so imeli naši predniki odlična znanja, ki pa zdaj, žal, vse bolj tonejo v pozabo. S projekti, kot je naša Dežela kozolcev, bomo ohranili tisto, kar je resnično naše, slovensko."

Dežela kozolcev pa ni posebna le v toplejšem delu leta, ko se obiskovalci sprehajajo med kozolci in občudujejo razstavljene lepote, ampak živi in diha z vsakim posameznim obdobjem leta. Tako se bo v teh prazničnih dneh Dežela kozolcev doživela svetlobni spektakel in postala čarobna Dežela kozolcev.