Tokrat so v ospredju čipke v mrežastih polnitvah, je povedala predsednica sekcije Marija Dolenc Obid. Razstava, ki je del prireditve Poletje v Cerknem, ponuja na ogled celoletno delo članic sekcije Marjetica. V sekciji, ki ima 26 članic različnih starosti, so v zadnjem letu izpopolnjevali znanje s področja mrežastih polnitev. Pod vodstvom mentorice Stane Frelih so tako nastale idrijske čipke, obogatene z manj znanimi tehnikami.

Sicer je poudarek dela v cerkljanski klekljarski sekciji Marjetica, ki deluje v okviru Društva klekljaric idrijske čipke, sodeluje pa tudi z idrijsko čipkarsko šolo, na kakovosti čipk in spoznavanju novih tehnik. Teh se učijo tudi najmlajše klekljarice, saj želijo tradicijo klekljanja prenesti na mlajše rodove, je še poudarila Dolenc Obidova.

Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina
Kot je znano, je Idrija doma in v svetu poznano središče izdelovanja klekljanih čipk. Najstarejši dokument, ki izpričuje to dejavnost na Slovenskem, je iz leta 1696 in govori prav o čipkah iz Idrije. Te so v preteklosti predstavljale dodatni zaslužek rudarskih družin. V Mestnem muzeju Idrija je na ogled stalna razstava Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina, ki prikazuje zgodbo o ročno klekljani idrijski čipki ter ponuja celosten pregled klekljanja in z njim povezanih dejavnosti na Idrijskem.
Danes je idrijska čipka sestavni del slovenske kulturne dediščine, zato jo je kot protokolarno darilo prejelo že mnogo pomembnih osebnosti. Neke vrste nadgradnjo v iskanju novih izraznih oblik idrijske čipke predstavlja sodelovanje med Naravoslovnotehniško fakulteto – Oddelkom za tekstilstvo Univerze v Ljubljani in klekljaricami. Sodobno idrijsko čipko je sicer težko opredeliti, saj izgublja tradicionalno vlogo in se v delih oblikovalcev največkrat pojavlja kot abstrakcija, ki že prehaja v umetnost, so zapisali na spletni strani idrijskega muzeja.

Nekaj predmetov s stalne razstave v Idriji si oglejte v fotogaleriji spodaj.