Vzpon iz središča tega srednjeveškega mesta do Krniške gore, na kateri ležijo ostanki Starega gradu, je mogoče v povprečju premagati v pol ure. Čeprav je treba kar "gristi kolena", saj je pot precej strma, pa sta olajševalni okoliščini dve: senca, saj pot ves čas teče po gozdu, in kup zanimivih stvari ob njej, ki popestrijo sopihanje v klanec. Med zadnjimi je treba omeniti Mlinčkov gaj, "sistem" več prikupnih majhnih mlinčkov, ki neutrudno poganjajo vodo, in urejen vrtiček s palčki in celo Sneguljčico.

Razgled, kot se šika
Tik pod vrhom, ko ste že skoraj premagali 190 metrov višinske razlike, pa zagledate ruševine Starega gradu, ki so ga prvič omenili v 12. stoletju, zato sodi med najstarejše gradove na Gorenjskem. Že štiri stoletja pozneje so ga opustili, zato je že dolgo v ruševinah, preraščenih z bršljanom, kar mu po drugi strani daje še bolj "grajski", romantičen videz. Izredna lega na dominantni točki je v preteklosti omogočala njegovim lastnikom, da so nadzorovali prometne poti, ki so vodile iz Štajerske skozi Tuhinjsko dolino mimo Kamnika na Gorenjsko in Primorsko.

Na vrhu pa vas čaka še en posladek, to je čudovit pogled, ki se odpira na vse strani. Poskrbljeno je tudi za vse lačne in žejne. Za tiste, ki ste bolj "nočni ptiči", pa tudi ni ovir, saj se lahko na Stari grad podate tudi zvečer, pot je namreč osvetljena.

Besedilo in fotografije: