na vrh Triglava.

"Bilo je prijetno in tudi zelo čustveno. Potem se je tudi zgodilo. Helikopter je priletel. Stolp se je pripeljal s pomočjo slovenske vojske na vrh Triglava in se tudi uspešno postavil na svoje mesto," je v Prvem Dnevniku izjavil generalni direktor ZVKDS-ja Jernej Hudolin in dodal, da fantje še opravljajo zadnje popravke in vrhu in urejajo okolico.

Prenovljeni stolp je bil na heliodromu v Mojstrani na ogled od 8. ure dalje, predvidoma ob 10. uri bi morali strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in pripadniki Slovenske vojske izvesti zahteven podvig vrnitve stolpa na njegovo mesto na vrhu Triglava. Toda vzlet helikopterja je zavirala megla na Brniku.

Od Mojstrane do vrha Triglava je imel helikopter približno 10 minut vožnje, potem pa se je začel ključni in najzahtevnejši del vrnitve: fizična namestitev na njegovo mesto. "Obnova je bila zahtevna predvsem zaradi logistike, ampak je popolnoma uspela. Od vseh nas ljubiteljev gora, zahajalcev na vrh Triglava, pa bo odvisno, kako bo potekalo njegovo vzdrževanje oz. naš odnos do njega. Če bomo do njega spoštljivi in bomo v njem videli simbolno gesto Jakoba Aljaža, potem verjamem, da bo naslednjih 130 let še ostal na vrhu Triglava," je dejal Hudolin.

"Od ljudi pričakujem samo to, da se obnašajo normalno, človeško. Stolp je namenjen funkciji. Ima vrata, ki jih odpreš. V katerega vstopiš. Lahko se ob njem fotografiraš. Si pa vsi, ki smo delali pri tem projektu, ne želimo, da se po stolpu piše, lepi nalepke, pleza ali zganja podobne vragolije," je še poudaril Hudolin in dodal: "Ostanimo gorniki. Ponesimo nazaj v gore spet več tega pravega gorniškega duha, ki nam ga je Jakob Aljaž tako lepo zapisal skozi svoja dejanja."

Tehnično zahtevni podvig
Kot je ob prihodu stolpa v dolino, prvič v njegovi zgodovini so ga z vrha Triglava "odstranili" 7. septembra, dejal generalni direktor ZVKDS-ja, je vrnitev stolpa tehnično zahtevnejši podvig. "Pri samem vračanju ne bo smelo priti do nikakršnih deformacij." Te bi namreč pomenile odprto pot za poškodbe in posledično propadanje stolpa.

Stolp, ki je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik, so po spustu v dolino 7. septembra najprej odpeljali v Ljubljano v atelje restavratorskega centra, kjer so opravili določene raziskave in še enkrat opravili dokumentiranje, potem pa so ga odpeljali v kovinarsko delavnico podjetja KOV na Jesenice. Največ poškodb je bilo površinskih, stolp pa je imel skozi pestro zgodovino več preoblek: med drugim je bil med malarsko vojno odet v barve slovenske in italijanske trobojnice, v času socializma po 2. svetovni vojni je imel rdečo preobleko in zvezdo na vrhu, danes pa je odet v sivo barvo.

Različne podobe stolpa skozi pestro zgodovino
"Najbolj fascinantno je, da je imel stolp skozi vso zgodovino toliko različnih podob, pri sami prenovi pa se je kot konstrukcijska težava pokazala preobremenitev zgornjega obroča, ki je bil močno deformiran, to pa se je preneslo na plašč, ki je bil zmečkan, to je bil prvi signal, da je stolp potreben temeljite prenove, ki je ni mogoče izvesti na vrhu Triglava," je prejšnji teden ob "dnevu odprtih" vrat v delavnici na Jesenicah za MMC pojasnil vodja projekta Aljažev stolp – ohranimo naš simbol Martin Kavčič z Zveze za varovanje kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Pri obnovi so odstranili nanose vseh barv. Največje presenečenje je bilo odkritje odtisa izvirnega napisa. "Ko pa smo pred peskanjem stare barve odstranili ploščico z zdajšnjim napisom, ki je na stolpu pritrjena okoli 50 let, smo odkrili košček zgodovine, odkrili smo odtis tistega prvega napisa Aljažev stolp, ki je bil prva slovenska beseda na Triglavu, še v času Avstro-Ogrske, ta napis so gledali Jakob Aljaž in prvi planinci, ki so se povzpeli pogledat, kaj stoji na vrhu Triglava," je za MMC dejal sodelavec pri projektu Gorazd Lemajič iz Narodnega muzeja Slovenije (NMS).

Barva je po prenovi ostala svetla, brez poudarjanja konstrukcijskih elementov, streha pa bo znova nekoliko temnejše barve. Prav tako bo v prvotni barvni zasnovi pobarvan napis Aljažev stolp.

Stolp, ki ga je dal postaviti Jakob Aljaž, je s pomočniki 7. avgusta 1895 na vrh najvišje gore postavil šentviški klepar Anton Belec.

Slovenski očak v pričakovanju vrnitve Aljaževega stolpa