Takšne so namreč svetovne smernice. Pozabite na backpackerje, tu so flashpackerji - popotniki, stari med 18 in 34 let, opremljeni z najrazličnejšimi gedžeti, ki, ko vstopijo v prostor, najprej vprašajo: "Imate wi-fi?"

Na pogovoru o smernicah na področju mladinskega turizma, pomenu mladinskega turizma v Sloveniji ter priložnostih in smernicah za njegov strateški razvoj so sodelovali Karmen Novarlič, vodja Sektorja za turizem, javna agencija SPIRIT Slovenija; Barbara Vajda, direktorica javnega zavoda Turizem Ljubljana, in Tomaž Juvan, direktor Hostla Celica.

Mladinski turizem v Sloveniji predstavlja majhen, toda vedno pomembnejši del celotne turistične ponudbe, zato potrebuje strateške smernice za razvoj. Do tega tržnega področja je treba vzpostaviti še resnejši in bolj profesionalen odnos znotraj turistične panoge in širše družbe, hkrati pa se osredotočiti na njegovo strateško vlogo pri povečanju prihoda gostov v Slovenijo, so bili prepričani govorci. Največ pozornosti v tem zapisu posvečamo besedam direktorja Celice, saj hostel, ki je zrasel na ruševinah nekdanjega zapora, te dni praznuje 10 let obstoja in uspešnega delovanja.

Kot pravi Juvan, točnih analiz, kako velik je trg mladinskega turizma v Sloveniji, nimamo, saj so uradne statistike pomanjkljive. Je pa od nastanitev približno 18 odstotkov naštetih v hostlih, poleti celo 26 odstotkov. Mladi obiskovalci - starostna meja, do kdaj je določen obiskovalec mlad, je s spreminjanjem načina življenja vedno višja (prej je bila pri 29, zdaj se giba nekje pri 34 letih) - se po navadi odpravijo na daljša potovanja kot starejši turisti in zato na svojih poteh tudi kumulativno več zapravijo.

Flashpackerji v hostlih ne spijo zato, ker si hotelov ne bi mogli privoščiti, ampak zato, ker jim bolj ustreza sproščeno vzdušje. Kot ugotavlja Juvan, številnim gostom Celice ni težko odšteti sto dolarjev za večerjo, včasih se kdo po prenočitvi na Metelkovi odpravi celo v kakšen prestižen hotel v slogu portoroškega Palace Kempinski.

Takšne goste zanima stik z lokalnim okoljem, so okoljevarstveno ozaveščeni. Prav zato ima Slovenija velik potencial za mladinski turizem, a kot takšna destinacija preprosto nismo prepoznavni. Tomaž Juvan vidi možnosti za razvoj predvsem v Bovcu, Bohinju, pa v delih Prekmurja in na Pohorju. Prepričan je, da tu ne bi delovale klasične metode, kot so predstavitve na sejmih, ampak je treba nase opozoriti prek svetovne blogosfere, saj se sodobni mladi popotnik informira na spletu, a ne pri uradnih virih, temveč mu veliko pomenijo priporočila znancev in drugih somišljenikov.

Celica, ki se redno uvršča na sezname najboljših hostlov na svetu, pa kljub priljubljenosti in poslovnim uspehom vendarle ima pomanjkljivost, ki jo bodo skušali odpraviti z načrti, omenjenimi v uvodu. V hostlih po svetu namreč narašča povprašanje po dvoposteljnih sobah z lastno kopalnico, ki pa jih tu ni. In kdaj bi se utegnil uresničiti v uvodu omenjeni prizidek? Ko oziroma če bodo premagane birokratske ovire in spremenjen prostorski načrt, saj na območju Metelkove gradnja prizidkov za zdaj ni dovoljena.