Prvi vpogled v nastajajočo znamenitost bodo v sredo dobili predstavniki sedme sile, ko jim bo župan Šentruperta Rupert Gole kot nosilec projekta predstavil muzej, njegov namen, način postavitve in dejavnosti, ki se bodo izvajale, vse od iger, porok, koncertov, modnih revij in prenočitev na kozolcu.

Novinarji bodo lahko tudi videli, kako je tesanje s tradicionalnimi, starimi orodji potekalo včasih. Predstavitev bo izvajal tudi še zadnji živeči skupinovodja, ki je delal z znanim tesarjem Jankom Gregorčičem, izdelovalcem najlepšega slovenskega kozolca - Simončičevega toplarja, ki je edini kozolec s statusom kulturnega spomenika državnega pomena. Na malici bo tudi direktorica Centra za razvoj Litija Aleksandra Gradišek.

V muzeju bo zastopanih vseh šest tipov kozolcev, trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Najstarejši kozolec v muzeju izhaja iz leta 1795 in ima zdaj 217 let.

Eko Šentrupert
Kozolcev v tako različnih oblikah in tako številnih, kot jih poznamo v Sloveniji, ne poznajo nikjer na svetu - tako je kozolec posebnost v svetovnem merilu. V zadnjih desetih letih je samo na Dolenjskem propadlo kar 15 odstotkov kozolcev, 35 odstotkov jih je v izredno slabem stanju in jim grozi skorajšnji propad. Gre predvsem za lesene kozolce.

Denar za izvedbo posameznih delov projekta občina črpa iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Lokalne akcijske skupine Dolenjske in Bele krajine ter iz lastnih sredstev.

Občina Šentrupert je med najbolj okoljsko ozaveščenimi in energetsko učinkovitimi, kar potrjujejo številna priznanja. Tako je občina Šentrupert v projektu Zlati kamen letos prejela nagrado kot druga razvojno najprodornejša občina v Sloveniji. Lani je prejela priznanje za najbolj inovativno občino v Sloveniji.