Ljubljana se je v zadnjih letih prelevila v privlačno turistično destinacijo. Foto: BoBo
Ljubljana se je v zadnjih letih prelevila v privlačno turistično destinacijo. Foto: BoBo
To sicer ni prvi članek o Sloveniji, objavljen v New York Timesu. Foto: Screenshot New York Times
Večerni utrip mesta je novinarka preverjala na Metelkovi. Foto: BoBo

"Ljubljani ne manjka očarljivih starih trgov, barčnih cerkva in dramatičnih gradov (množina je morda vseeno pretiravanje). A ta peš obvladljiva prestolnica ima tudi bogato kulturno sceno, ki bi bila impresivna tudi za dvakrat večje mesto," začenja svoj slavospev Ljubljani novinarka New York Timesa Rachel B. Doyle.
Članek nato izpostavlja odprtja novih muzejev, izposojevalnico koles BicikeLJ, prenovljeno opero in eklektično kulinariko, ki črpa vplive iz svojih sosed.

Doylova je svojih 36 ur v Ljubljani začela na Metelkovi, kjer je obiskala novembra lani odprt Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), na pozno kosilo se je podala v julija odprto Güjžino na Mestnem trgu, kjer se specializirajo za prekmurske jedi. Novinarka si je naročila bujto repo, golaž in obvezno prekmursko gibanico.
Navdušena je bila tudi nad letos prenovljeno Opero, večer pa je zaključila z vinskimi degustacijami v centru.

Kosilo na gradu, zajtrk ob Ljubljanici
Soboto je po jutranji kavi v Kavarni Union nadaljevala z ogledom stvaritev slovenskih oblikovalcev v Kodi 386, nato pa se podala na povsem drugačne nakupe na ljubljansko tržnico. Kosila je v še eni novi ljubljanski restavraciji, Valentinu, kjer strežejo svežo morsko hrano.
Skozi Tivoli se je sprehodila do Muzeja novejše zgodovine, nato pa se z vzpenjačo povzpela še na Ljubljanski grad. Čeprav piše, da se večina obiskovalcev napoti na stolp, s katerega se ponuja razgled na mesto, priznava, da je pravi draž gradu v bistvu Gostilna Na Gradu, cenovno dostopna domislica dveh vrhunskih slovenskih restavracij, Hiše Franko in Asa.

V nedeljo se je odprava New York Timesa ustavila še na palačinkah in omletah v Kavarni Rog, preden je prebrskala Titove portrete in jugoslovanske vojaške značke na bolšjem trgu ob Ljubljanici.

Čeprav je Doylova preverjala tudi žurersko in bohemsko sceno Ljubljane po klubih na Metelkovi, pa je dejstvo, da članek vseeno naslavlja tiste potencialne obiskovalce, ki imajo malce več pod palcem, saj med nastanitvami izpostavlja na novo odprt hotel Vander. Za Vandrom, butičnim hotelom na mali Krojaški ulici, stoji arhitektni biro Sadar + Vuga, v njem pa francosko navdahnjene slovenske jedi ustvarja glavni kuhar Benjamin Leonay.