K njemu spadajo zaselki Imence, Sv. Križ in Takalce. K mestu so bili priključeni prej samostojno naselje Ločendol ter dela naselij Ratanska vas in Tržišče. Po dolini skozenj tečeta železniška proga in stara glavna cesta Celje – Krapina. Nova obvoznica je speljana severno od kraja, skozi Spodnje Negonje. Razvoj kraja je tesno povezan z zdraviliškim turizmom in danes je Rogaška Slatina največje slovensko zdraviliško turistično naselje.

Tod mimo je že v rimski dobi vodila cesta, v bližini naselja so našli več rimskih novcev. Leta 1141 je bil omenjen rimski kamen ob slatinskem vrelcu. Prve znane analize rogaškoslatinske mineralne vode so bile objavljene v Frankfurtu v drugi polovici 16. stoletja. K širjenju spoznanja o zdravilnih učinkih tukajšnje slatine je veliko prispeval hrvaški ban Peter Zrinjski, ki je v tedanjih plemiških krogih pripovedoval o svoji čudežni ozdravitvi. V 17. in 18. stoletju so vodo razpečevali gostilničarji in okoliški posestniki, na začetku 19. stoletja pa so vrelci postali last štajerskih deželnih stanov. To je pomenilo začetek načrtnega izkoriščanja zdravilne vode.

Najbolj znana vrelca - Donat in Styria
Leta 1810 je bilo zgrajeno prvo večje kopališče. Devet let pozneje so najstarejši izvir Tempel (ob Templu sta najbolj znana vrelca Donat in Styria) obdali z dvanajstimi jonskimi stebri, okolica pa je bila urejena po zgledu angleških klasicističnih parkov. Sredi 19. stoletja je bil kraj svetovljansko zbirališče gostov, predvsem iz tedanje avstro-ogrske monarhije. Stanovali so v zdraviliških poslopjih, ki jih uvrščamo med najpomembnejše klasicistične stavbe na Slovenskem. Zdraviliški park je spomenik oblikovane narave.

V Rogaški Slatini je še več kulturnih znamenitosti: spomenik sv. Janezu Nepomuku iz leta 1732, neoromanska kapela sv. Ane, ki jo je leta 1928 preuredil arhitekt Jože Plečnik, in župnijska cerkev sv. Križa, prvič omenjena leta 1304 in na novo postavljena leta 1866.

Rogaška Slatina, mesto s približno 5.000 prebivalci, se v novejšem času uveljavlja kot največje zaposlitveno in oskrbovalno središče Zgornjega Posotelja. Najpomembnejši podjetji sta tovarna konfekcije Kors in steklarna, ki z izjemno kakovostnimi izdelki prodira na tuje trge. V mestu so tudi sedeži različnih ustanov in podjetij ter številne trgovine. Na osojnem pobočju griča Janine (362 m) na vzhodu je smučišče z vlečnicama, kjer reflektorji omogočajo tudi nočno smuko.