A za to, da bi tudi po zmanjšanju zdaj brenčečega roja gostov ostali zanimivi za turiste, bomo morali krepko zavihati rokave.

Slovenci se praznovanju svetovnega dneva turizma pridružujemo pogumno, saj že tretje leto zapored zaznavamo rekordni obisk turistov. Letos je v središču trajnostni turizem, ki prinaša smernice, s katerimi naj bi svet glavo obdržal nad vse večjimi valovi množičnih potovanj. Lani je mednarodne meje prečkalo 1,2 milijarde potnikov, do leta 2030 naj bi jih bilo 1,8 milijarde.

Prizadevanja Slovenije na področju trajnostnega turizma, ki jim sledi tako imenovana "zelena" shema, v katero je vključenih 23 destinacij, 14 ponudnikov, trije parki in dve turistični agenciji, opažajo tudi tuji turisti.

"Res sem bila navdušena nad vozilom na električni pogon Kavalirjem in nad tem, koliko parkov imate! Ljubljana je energična, a ne preveč živahna v negativnem smislu. Čudovito vzdušje!", "Všeč mi je majhnost vaše prestolnice, kako zelena je in čista," "Imate čudovito zmes urbanega in naravnega. Pa še angleško govorite," in "Prijatelji so mi dejali, da Slovenija kot majhna država ponuja ogromno različnih stvari na ogled," so le nekatere od pohvalnih izjav tujcev za Radio Slovenija.

Kako izboljšati konkurenčne slabosti?
Kljub pohvalam pa Slovenci še ne moremo biti zadovoljni s svojim položajem na lestvici konkurenčnosti turizma, ki jo pripravlja Svetovni gospodarski forum. Letos smo 41. med 136. državami.

Strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravič pojasnjuje, da uvrstitev sama po sebi ni slaba, so pa problematične s tem povezane smernice: "Bili smo že na 31. mestu in vsaki dve leti padamo." Premalo pozornosti torej posvečamo izboljšanju konkurenčnih slabosti.

In kje smo slabi? Pri letalski infrastrukturi, poslovnem okolju, pri primarni turistični ponudbi, predvsem v tistem delu, ki se navezuje na kulturne vire in poslovna potovanja - tu smo celo na 92. mestu.

S kakšnimi ukrepi bo Slovenija izboljšala situacijo, Uran Maravičeva iz osnutka Strategije razvoja slovenskega turizma ne razbere. Poda pa primer, kako bi se lahko z ureditvijo večje količine sistemskih virov organiziralo več kongresnih prireditev, ki jih sicer primanjkuje: "To je nekaj, kar je v pristojnosti države. In ves čas poudarjamo, da gredo naprimer sredstva, ki prihajajo iz naslova koncesij prirejanja iger na srečo - približno 20 milijonov na letni osnovi jih je - direktno v integralni proračun in se ne vračajo z razvojem promocije turizma."

Uspešni smo pri okoljski trajnosti
Da moramo še bolj delati na konkurenčnosti, se zaveda tudi direktorica STO-ja Maja Pak: "Zato pa potrebujemo nove, obnovljene kapacitete, izobražen in ustrezno nagrajen kader, odlično upravljanje destinacije, novo organiziranost v turizmu, zakonske izboljšave, ki bodo omogočale bolj konkurenčne produkte."

Najbolje od rok nam gre očitno okoljska trajnost, tu zasedamo 10. mesto, na področju trajnostnega razvoja potovalne-turistične infrastrukture smo celo napredovali za 57 mest, na 46.