Za začetek in promocijo so prek evropskega projekta Tasty Cheese Tour, okusne sirove poti, pri katerih poleg Slovenije sodelujejo še Španija, Italija, Latvija, Malta in Bolgarija, dobili 15.000 evrov. "Namen je dvigniti dodano vrednost siru in doprinesti neki nov tok, veter, nove turiste. Zdaj smo stopili v povezavo s petimi državami, kjer skupno promoviramo zaščitene sire. Tudi če ne bo finančnih virov iz projektov, so vse občine pripravljene sodelovati," pravi Peter Domevšček iz PRC-ja.

Pismo o nameri za vzpostavitev mlečne poti je poleg mlekarne Planika podpisalo 11 od 20 planin v Posočju, na katerih pridelujejo dva sira z zaščiteno označbo porekla – kravji sir Tolmic in bovški ovčji sir. Nov turistični produkt – organizirani obiski planin s predstavitvijo dela in degustacijo – naj bi zaživel že prihodnje leto.

"Je tak produkt nujen, saj že zdaj ogromno turistov sprašuje po siru, kje bi se ga dalo degustirati, kupiti, tudi na oglede planin bi šli, vendar na žalost imamo trenutno le manjšo ponudbo s takim sodelovanjem med planinami, turističnimi vodniki in agencijami, ki bi potem ta produkt prodajale, pa bi na trgu lahko dosegli marsikaj," pojasnjuje v. d. direktorice LTO Sotočje Mateja Leban.

Planine ne umirajo več
Povpraševanja je veliko, se strinja tudi Nataša Kocič iz turistične agencije Tmin Tours: "Ogromno skupinam smo že ponudili degustacijske programe v kombinaciji z ogledom znamenitosti v Posočju, je pa to zanimivo tudi kot samostojen produkt, bi se ga dalo dvakrat na teden ponujati s pomočjo lokalnih vodnikov." Za te bodo na PRC-ju do aprila organizirali tudi različne delavnice in izobraževanja.

Razveseljivo je, da planine ne umirajo več, temveč jih celo oživljajo. Dostopnejše, denimo tiste pod Krnskim pogorjem, kamor se na 1000 metrov lahko pripeljemo z avtomobilom, že zdaj precej prodajo mimoidočim pohodnikom. "Mi imamo res srečo, da je dosti planincev. Smo zadovoljni, ker če bi mi vse to morali prodati na domu, bi bilo malo težje, kot nam je zdaj," pravi Mojca Leban s planin Lom in Podkuk, mimo katerih vodi pot do koče Razor.

Druge si boljši izkupiček obetajo tudi z organiziranimi obiski, pravi Marjan Lipušček s planin Sleme in Mederje nad dolino Tolminke. "Delež tega, kar prodamo na planini, je zelo majhen. Mi prodamo recimo 20 hlebcev sira v sezoni. Verjetno bi se s tem povečal tudi delež prodanega sira na planini. Morali pa bi se časovno uskladiti, saj nimamo vedno časa vsega razkazati turistom."

Obeta se tudi poseben zemljevid
Izdali bodo tudi prenovljen zemljevid Mlečne planine v Posočju, na katerih pridelajo kar 80 odstotkov vsega slovenskega planinskega mleka. Posebnost posoških planin je tudi v tem, da se na precej majhnem območju – vseh pašnih površin je manj kot 2.000 hektarjev – pasejo kar tri avtohtone pasme: cika, bovška ovca in drežniška koza. "Nikjer drugje se mleko ne predeluje v takem obsegu. Največ je kravjih planin, na Bovškem so ovčje, v zadnjih letih imamo pa tudi kozjo planino za pridelavo kozjega mleka v Kaninskem pogorju, tako da raznolikost in ohranjenost sta zelo primerna za povezovanje s turizmom," opisuje Davorin Koren iz Triglavskega narodnega parka.

Izredno dolga tradicija pašništva se je ohranila tudi v smislu organiziranosti pašnih skupnosti, saj se še vedno izvaja t. i. odpaševanje, dodaja Koren: "Posamezni lastniki krav se zvrstijo skozi celo leto in delajo v hlevu, skrbijo za molžo in pašnik, medtem ko je sirar stalno prisoten na planini. To je v bistvu res en unikum, ki se nikjer drugje v Alpah ne pojavlja več." Prve obiske bodo organizirali prihodnje poletje, dolgoročno pa si želijo pripraviti tudi butične dvo- in tridnevne pakete.