Tako je začel svoje poročilo eden izmed novinarjev, ki so jih povabili na obisk v prvi afganistanski nacionalni park. Band-e-Amir sestavlja šest jezer s kristalno vodo, ki jih objemajo dih jemajoči klifi in naravni jezovi. Kot je zapisal, je dobrodošla pomoč ameriške vojske, ki je sploh omogočila prevoz do omenjenega »čudesa«, ki leži skoraj 3000 metrov visoko v gorah Hindu Kuš.

A za zdaj ta lepota za običajne smrtnike ostaja precej nedosegljiva, saj bi vsi turisti, ki bi želeli obiskati jezera, naleteli na resna opozorila veleposlaništev o nevarnosti ugrabitev in bojev, če pa bi jim uspelo iti na pot, jih čaka 10 ur zelo turbulentne vožnje po komaj obstoječih cestah.

V času miru v 70. letih prejšnjega stoletja je bil privlačna turistična destinacija, in sicer je res, da leži v delu države, ki je relativno stabilen, in res je tudi, da ameriška vlada sponzorira nove ceste, ki bi potem drastično skrajšale potovalni čas. A to je pogled v prihodnost.

"Če pogledate to lepoto, je kot poezija za vaše oči, za vaš razum in za vašo dušo," je ob odprtju dejal nekdanji afganistanski princ Mustafa Zahir, vnuk zadnjega afganistanskega kralja, zdaj pa vodja okoljevarstvene agencije. "Afganistan bo znova postal turistična destinacija v osrednji Aziji, za Američane, Evropejce, za ljudi z vsega sveta. Lahko mi verjamete na besedo. V petih letih."

Jezera so prelepa, s kristalno čisto vodo, in čeprav so v celoti delo narave, se zdi, kot bi bile delo človeka. Starodavna legenda pravi, da je jeze čudežno naredil imam Ali, zet preroka Mohameda, ki se je v dolini na kolenih molil. Po odprtju so se afganistanski podpredsednik Karim Khalili, ameriški veleposlanik Karl Eikenberry in drugi ugledni afganistanski uradniki podali na vožnjo s pedolinom po jezeru.

Park leži v osrednji provinci Bamiyan, območju izjemne naravne lepote, ki je na žalost pretrpelo tudi izjemno težke čase. Prebivalci so večinoma šiitski muslimani, ki so dolga leta bili boj s sunitskimi talibani.

Nekaj ur vožnje od parka so visoke klifne jame, v katerih so domovali ogromni kipi Bude, ki pa so jih potem leta 2001 islamski oboroženci razstrelili kot tudi vse druge znake predislamske kulture.

Danes se tamkajšnji prebivalci spoprijemajo z veliko revščino in močno upajo, da bo boljša cestna infrastruktura prinesla tudi boljše življenje in turiste, ki bodo prinesli prepotrebna sredstva. Jezera so zdaj zaščitena kot nacionalni park, a tega niso vsi pozdravili z navdušenjem. 47-letni Sajed Ašgar je moral zaradi tega umakniti svojo trafiko ob jezeru, kjer je prodajal čaj, piškote in druge drobnarije, a k sreči le za nekaj sto metrov. Na mesec vidi le okoli 10 turistov, kar je daleč od številk iz zlatih časov v 70. letih, ko je kot mlad fant opazoval trume turistov, ki so vsak dan prihajale na ogled izjemne lepote. Kot drugi prebivalci upa, da bo država izpolnila svojo obljubo in dokončala cesto. "V tem trenutku imajo trgovine vse, le kupcev ne."