Številni Slovenci in Slovenke so se že ali pa se še bodo za prvomajske praznike odpravili v tujino. Že pred samim potovanjem so nujne priprave. "Preverite vstopne pogoje v državo, kamor potujete, preverite veljavnost svojih potovalnih dokumentov, skleniti je treba tudi ustrezno potovalno zavarovanje, saj so zdravstvene storitve ponekod v tujini zelo drage," je v oddaji Dobro jutro povedal vodja Konzularnega sektorja Viktor Mlakar.

Poudaril je, da se je priporočljivo pozanimati o sami destinaciji – težavam se je mogoče izogniti že s seznanitvijo z običaji in pravili obnašanja, predvsem pa so pomembne informacije o tamkajšnjih varnostnih razmerah. "Trenutno so varnostna tveganja največja na Bližnjem vzhodu. Tam je kar nekaj držav, v katere odsvetujemo vsa potovanja – Iran, Libanon, Izrael, Jemen, Irak in Sirija," je dejal Mlakar in dodal, da so na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve podatki o varnostnih tveganjih za večino držav po svetu.

Pred potjo pa je dobro vedeti, kdo lahko pomaga tistim državljanom in državljankam, ki se znajdejo v težavah. Potnikom, ki se znajdejo v škripcih, zaščito nudijo veleposlaništva ali konzulati – prvi so diplomatska predstavništva, znotraj katerih delujejo konzularni oddelki, konzularno predstavništvo pa načeloma predstavljajo kulturne in gospodarske interese, a vseeno lahko priskočijo na pomoč.

Veleposlaništva in konzulati lahko pomagajo, če popotnik na primer izgubi ali mu ukradejo potni list ali denar, pomaga lahko tudi pri izdaji novih osebnih dokumentov in prenosu denarnih sredstev bližnjih v državo, kjer trenutno potuje oškodovanec. Prav tako lahko stopi v stik z državljanom v priporu ali zaporu in obvešča svojce v primeru nesreče ali hospitalizacije.

Do pomoči so upravičeni tako slovenski državljani kot tudi državljani drugih članic Evropske unije. Enako velja za Slovence in Slovenke – če država, v kateri so, nima slovenskega veleposlaništva ali konzulata, se lahko obrnejo na predstavništva drugih držav članic EU-ja.

Vseeno pa konzularna pomoč ni vseobsegajoča. Konzulat recimo ne more plačevati računov morebitne zdravniške oskrbe ali pomagati, če državljana priprejo. V tem primeru ta lahko stopi v stik z veleposlaništvom, a mu ta ne more pomagati s pravnimi storitvami, lahko le zagotovi seznam odvetnikov, ki so na voljo – tega priprti sam preuči in se nato odloči.