A omenjeni terminal ni za običajne smrtnike, ampak je namenjen samo zvezdnikom, ki jih v mestu angelov še posebej mrgoli.

Pri Vanity Fairu, kjer so pred časom v obsežnem članku predstavili ta luksuzni skriti kotiček letališča LAX, spomnijo, kako je bilo letenje včasih posebna izkušnja, celo glamurozna. Potniki so se na letala vkrcavali v krznenih plaščih, letalski sedeži so bili usnjeni in prostorni, zastori iz težkega blaga, hrana dejansko užitna, pijače alkoholne, vrste pa znosne.

A nafta, kapitalizem in teroristični napadi so letenje priskutili marsikomu, še najhuje pa je na mednarodnih terminalih.

"Zato danes pri letenju bolj potrebujemo pomirjevala kot pa prestice in arašide," pišejo pri Vanity Fairu, ki kot še posebej boleče opisujejo izkušnje na ameriških letališčih. Vrste so dolge, pregledovanje mučno, nič ne deluje, nikomur ni mar za potnike, učinkovitost je skoraj nična, potniki pa s stisnjenimi zobmi samo upajo, da jim uspe priti od točke A do točke B s čim manj pretresi.

A vsaj za jetsetovsko elito se je stanje lani močno izboljšalo, ko so na LAX-u maja odprli prvi zasebni terminal v ZDA. 22 milijonov dolarjev drag terminal so zgradili na obrobju letališča, čim dlje od radovednih oči javnosti in bliskavic paparacev. Znotraj terminala najdemo 13 razkošnih suit s kopalnicami, televizijo, pijačo in jedačo ter osemčlanskim strežnim osebjem.

Potniki najprej opravijo varnostni nadzor, preden jih odpeljejo v slogu najvišjih državniških obiskov v BMW-ju 7 serije sedan do letala na vzletni stezi.

Vse več VIP-terminalov
VIP-terminali, postavljeni po vzoru Windsorjevega VIP-salona na londonskem letališču Heathrow, za katerega članarina znaša 3.000 evrov, v zadnjem času dobivajo razmah. Decembra 2016 se je tak terminal odprl v Dubaju, načrte zanje imajo tudi na letališčih v Amsterdamu in Münchnu, nikjer pa ne pride bolj prav kot v Los Angelesu, mestu zvezd.

In zasebni terminal LAX-a vas na vsakem koraku spominja, kako privilegirana življenja živijo slavni in bogati. Prigrizki iz organske morske trave, čokolada iz 85-odstotnega kakava, šampanjec Laurent-Perrier, odišavljene sveče, dnevne postelje, najboljše toaletne potrebščine, univerzalni polnilci, celo meniji igrač za otroke ...

"Namesto dirkanja do vrat in iskanja prostega sedeža je največja težava na tem terminalu ugotoviti, ali imajo dijonsko gorčico (imajo) in kako na televizorju suite preklopiti s CNN-a na MSNBC," piše Vanity Fair.

Je res vredno?
"Ta terminal je za poslovne potnike, to ni luksuz. To je logistika. Lahko parkirate svoj avtomobil in ga pustite na parkirišču, rezervirate masažo, zdravnika, naročite hrano vnaprej, tu imate vse, ni pa vam treba nositi prtljage, hoditi do vrat ali stati v vrsti," razlaga Gavin de Becker, ki je suite na LAX-u oblikoval in v Hollywoodu slovi kot strokovnjak za varovanje zasebnosti zvezd in drugih milijonarjev.

Letna članarina za suito na LAX-u znaša 7.500 dolarjev, člani pa plačajo dodatnih 2.700 dolarjev za notranje polete in 3.000 dolarjev za mednarodne. Cena zajema "brezplačno" parkiranje, masažo pred poletom, manikiro, frizerja in še nekaj malenkosti. Nečlani so teh ugodnosti deležni za plačilo 3.500 dolarjev za notranje polete oz. 4.000 za mednarodne.

A kljub visoki ceni de Becker vztraja, da se za nekoga, ki vsak teden leti denimo v New York, to splača. "Poslovnim potnikom ni več treba najemati zunanjih izvajalcev za take stvari, tako da dejansko nekaj privarčujejo. Lahko preživiš ves dan z vlečenjem sebe po LAX-u, lahko pa ta čas raje porabiš za delo."

In, jasno, potem je tu tako zelo zaželena zasebnost. "Če si Johnny Depp in priletiš na LAX, se celotna vrsta za varnostni pregled sesuje," pravi de Becker, ki ob tem še spomni, da če za en film o piratih zaslužiš 20 milijonov, potem je nekaj tisočakov za tako letališko razkošje drobiž.

De Becker lanskega odprtja VIP-terminala ni oglaševal, saj, kot pravi, si ni želel množic, ampak ekskluzivnost.