Strokovnjaki so proučili 4,6 milijona državljanov, ki živijo v različnih delih "države sira, čokolade, gora in ur". Glavna ugotovitev se glasi: tisti, ki so bili izpostavljeni hrupu letal, so pogosteje umrli zaradi posledic infarkta kot tisti, ki te "sreče" niso imeli. "Ta povezava še posebej velja za tiste prebivalce, ki so bili izpostavljeni zelo visokim stopnjam trušča, odvisna pa je tudi od tega, kako dolgo obdobje so živeli v bližini letališč," je dejal Matthias Egger z univerze v Bernu.

Egger in kolegi so ugotovili, da je od konca leta 2000 do konca leta 2005 zaradi srčnega napada umrlo 15.532 Švicarjev, skušali pa so tudi razložiti dva vzroka - letalski hrup in onesnaževanje okolja, ki je v teh območjih še večje.

Dodali so, da imajo ljudje, ki so vsak dan izpostavljeni vsaj 60 decibelom hrupa, kar tretjino večje tveganje od tistih, ki morajo prenašati "le" 45 decibelov, da bi doživeli usodni srčni napad. Če pa so takšnemu hrupu izpostavljeni 15 let ali več, se tveganje zanje še podvoji.

Cesta manj nevarna za srce kot zrak
Preiskovanje povezave srčnih bolezni in letalskega hrupa je sicer precej težavno, saj do tega hrupa prihaja v presledkih oziroma ni neprestano prisoten. Če človek iz neposredne bližine gleda vzlet ali pristanek letala, svoja ušesa lahko "muči" s kar 100 decibeli hrupa.

Ekipa raziskovalcev je še sklenila, da se tveganje za srčni napad poviša tudi, če živimo v premeru stotih metrov od kakšne izmed glavnih cest oziroma avtocest, hkrati pa niso ugotovili vpliva onesnaženosti okolja zaradi avtomobilov na zdravje teh prebivalcev.

Egger je to pojasnil z besedami, da cestni in letalski promet proizvajata drugačne vzorce hrupa, ki se jih ne da primerjati, saj je zvok avtomobilov stalnejši in enakomernejši, zato se ga ljudje tudi lažje navadijo. Vseeno pa predlaga, da bi prebivalce takšnih območij zaščitili z zvočnimi pregradami, njihove hiše pa morajo biti tudi bolje izolirane.