Znoj, ki ga pustiš na panoramski serpentinasti cesti se vsekakor izplača. Občutek, da si s kolesom več kot 2.000 metrov visoko v družbi ovac in gamsov, je enkraten, prav tako pogledi navzgor in v dolino, ko kar težko verjameš, da je za teboj že toliko kilometrov. Cesta je v celoti asfaltirana, izjema je le krajši odsek pri prečkanju plazu kmalu po odcepu za Predil.

Vsaka kapljica vode je dragocena
Zdi se, da je tekočina pomembnejša od kondicije. Če si utrujen, se pač ustaviš in čez deset minut nadaljuješ, toda kaj storiti, če pod žgočim julijskim soncem pet kilometrov pred vrhom zmanjka vode ali pa če je ta zaradi sparine neuporabna? Velja torej upoštevati naslednji nasvet: izkoristite vsakršen izvir vode in napolnite bidone, da ne boste v koči pod vrhom z jezikom do tal zahtevali pivo.

Avgusta pa neka druga pesem
Seveda bi vam povsem drugačen nasvet dal nekdo, ki je na 2.055 metrov visoko Mangartsko sedlo - gre za najvišje ležečo cesto v Sloveniji - kolesaril v času avgustovske ohladitve. Bržkone bi predlagal, da nikar na pot brez zimskih oblačil v nahrbtniku. V takšnem planinskem svetu niti sneg ni nemogoč. Avtorju tega prispevka se vsekakor zdi bolje poskusiti ob toplem vremenu.

Le kako jim uspe v eni uri?
Če boste vzpon začeli v Logu, boste naredili 1.425 metrov višinske razlike, povprečni naklon pa je 9,6-odstoten. Nekaj kolesarske kondicije je nujne, čeprav je res, da se vzpona lotevajo tudi slabše pripravljeni. Veliko jih boste prehiteli in morda vam bodo vlili voljo. Najboljši rekreativni kolesarji - na tekmi se bodo spet pomerili 26. avgusta - za 17,5 kilometra dolgo pot potrebujejo manj kot uro. Če bo vam uspelo v dveh urah, je to povsem spodoben čas.

RTV SLO/T. O.