Kot sam pravi, se je restavratorstva rahlo naveličal in se zato pred dobrimi desetimi leti odločil, da si bo kupil varilni aparat ter mavec in les, materiala, ki ju je kot kipar imel zelo rad, zamenjal za jeklo ... In začel leta 2003 v garaži svojih staršev izdelovati unikatna kolesa z imenom Katabrank.

Za začetek je naredil dve kolesi, zase. Malo sem predelal že obstoječ okvir, ga razrezal, znižal in podaljšal, opisuje svoje začetke in doda, da teh dveh koles nima več, ker je okvirja ponovno razrezal in uporabil pri novih projektih, takoj na začetku je naredil tudi že kolesarske vilice.

Za začetni navdih, da se je sploh lotil izdelovanja koles, sta bila ključnega pomena Paul Teutul in njegov sin Paul Jr. oziroma oddaja Orange County Choppers, v kateri omenjena dva izdelujeta unikatne motorje … Ugotovil je, da bi tudi sam rad naredil kaj podobnega. Seveda zaradi finančnih omejitev motorja nisem mogel narediti, doda in še pove, da se je pa odločil za kolesa, ki po obliki močno spominjajo na ameriške chopperje. Da bi kolesa izdeloval le zato, ker jih je morda lažje narediti kot motor, sploh ne drži. Pravi, da je narediti dobro vodljivo, udobno in vozno kolo ravno tako izziv.

Kolesa najraje pobarva v črno
Čez dobrega pol leta se je Jaka iz garaže svojih staršev preselil na Metelkovo, kjer ima svojo delavnico še danes. Tam se je začela njegova kolesarska zgodba dogajati resneje. Kupil je jeklene cevi, jih ukrivil, ukrivljene razrezal, jih spet sestavil, zvaril skupaj in v celoti izdelal svoj okvir. Ob tem doda, da niti dve njegovi kolesi nista enaki, serije me ne zanimajo, vsako moje kolo je unikat, poudari.

Čim več delov kolesa se potrudi narediti sam. Njegovi so tako okvir, vilice, sedežna opora, krmilo, tudi sedež in pedala je že naredil. Tudi pobarva jih sam, najraje v črno. Material kupuje v Sloveniji, jeklene cevi se dobijo vsepovsod in niso niti drage, še pove. Tiste dele, ki jih ne naredi sam, največkrat so to obroči, naroči pri prijatelju Boštjanu Puglju, ki se prav tako ukvarja z izdelavo koles in uvozom sestavnih delov za kolesa. Tudi sodelovala sta že, med drugim sta naredila kolo z motorjem solex, takim z notranjim zgorevanjem.

Pravijo, da s tem se pa ne da peljati ... a se kmalu prepričajo o nasprotnem
Ko naredi osnovo, okvir in vilice, natakne na okvir še kolesa in sedež ter se usede na kolo. Šele nato, glede na velikost človeka, določi položaj gonilke, s tem je kolo tudi glede voznih lastnosti narejeno posebej za vsakega kupca. Poudari, da je sila pomembno to, da se človek, za katerega je kolo narejeno, na kolesu počuti dobro, udobno.

Kolo mora biti vozno in za vožnjo ne sme biti prezahtevno, čeprav je na prvi pogled videti, kot da se njegovih koles sploh ne da voziti. Doda, da se vsakdo že po nekaj sto metrih prepriča, da ni tako. Tudi teža ni ovira, da kolo ne bi bilo udobno in vozno. Katabrank kolesa so, ker so unikatna, seveda različno težka, nekje od 10 pa celo do 40 kilogramov, kolikor tehta tisto z dvema avtomobilskima obročema. Seveda je zaradi unikatne izdelave tudi ceno težko takoj postaviti, ampak kot pravi Jaka, cena je nekje od 1.500 evrov naprej, seveda odvisno od opreme, tudi kakšna posebna barva lahko doda k ceni kar nekaj stotakov. Reklamacij še ni imel.

Tricikel s pogonom šivalnega stroja
Katabrank kolesa so unikati, ne morem jih kategorizirati, pravi Jaka, zato jih nikoli ni opredelil po že znanih klasifikacijah, vseeno pa prizna, da po slogu najbolj spominjajo na chopperje, stretch cruiserje, tudi motorje ... naslednji njegov izziv bo cestno dirkalno kolo, specialka. Pravi tudi, da ga zanima aluminij, ker je precej lažji od jekla, ampak ker je surovina dražja, za zdaj z njim še ne dela, doda, da je tudi varjenje aluminija zahtevnejše, kot je varjenje jekla.

Do zdaj je naredil skupaj 29 kolesarskih izdelkov, večino koles, nekaj triciklov (za Kino Šiška, Kinodvor, Juhahu, knjigarno Azil, založbo Krtina …), pa drift-trike, tudi skiro je že naredil … in za zavod Bunker tri tricikle, ki jih poganjajo mehanizmi starih šivalnih strojev.

Kolesa so kipi, s katerimi se lahko peljete
Ko je Jaka pred 12 leti začel, je bil sam, edini. Scena izdelovanja chopper, cruiser koles v domači garaži se je ravno takrat pri nas šele začenjala razvijati. Večina ljudi je kolesa kupilo po delih in jih samo sestavilo po svojih željah, jaz jih že od začetka delam sam, pove. Ker kot kipar vsak svoj izdelek razume kot umetniško delo, je tudi pri njegovih kolesih tako.

Razmišljal je, da bi kolesa dal v galerijo. Da bi naredil neke vrste razstavo, ampak takšno, da bi se obiskovalci lahko zapeljali z njegovimi kolesi, zapelji svoj kip, bi jo poimenoval. Ob tem doda, da si nekateri unikatna, custom-made kolesa kupijo tudi samo zato, da se z njim postavljajo ali jih imajo doma celo namesto umetniških del.

Če bi živel v Ameriki, bi lahko od tega živel
Danes, pravi, je izdelovalcev koles nekaj več, največji posel je iz tega naredil njegov prijatelj Boštjan Pugelj, ki je neke vrste motor te scene v Sloveniji. Je pa popolnoma drugače v ZDA, tam je kultura unikatnih koles izjemno močna … a kar mu pravi, da je na dobri poti tudi on, čeprav je Slovenija daleč in majhna, pride pohvala za Jakova kolesa tudi onkraj oceana.

Da bi od izdelave custom-made koles živel? Da, če ne bi živel v Sloveniji, ampak kje drugje, posebej čez lužo. Zato si nekaj dodatnega zaslužka Jaka poišče tudi z varjenjem, izdeluje unikatne kovinske pepelnike in ... če ste reden obiskovalec koncertov na Metelkovi ... skoraj vsa vhodna vrata tamkajšnjih klubov, pa tudi rešetke na oknih, je ustvaril prav Jaka.

Uroš Bonšek, foto: Jani Ugrin