Ob podeljenih turističnih vavčerjih je namreč zaživel tudi prvi spletni portal za rezervacijo z izključno slovenskimi namestitvami, s katerim želijo ustanovitelji na enem mestu zajeti večino domače turistične ponudbe in jo predstaviti celostno – tako namestitveno kot doživljajsko.

Portal bo s predstavitvijo celotnega slovenskega kraja omogočal optimalno izbiro za počitnikovanje doma, kdo od nas pa je že dopustoval na Goričkem, na Kozjanskem, so se vprašali na predstavitvi novinarjem.

Kakšen bo rezervacijski sistem?

Platforma Moja Slovenija bo sicer zaživela slab teden dni pozneje kot turistični boni, ki so začeli veljati včeraj, saj je ustanovitelje presenetila hitrost učinkovite Finančne uprave RS (Furs), ki je tako hitro dejansko že omogočila aktivacijo vavčerjev.

Ker ponudniki namestitev niso kar samodejno zavezani k sprejemanju teh bonov kot sredstvo plačila, pa poudarjajo tudi prednost, da bo na portalu to jasno razvidno, saj bodo ti označeni z veliko črko B. V prvi fazi bo po portalu mogoče rezervirati zgolj namestitvene zmogljivosti, kaj kmalu pa jim bodo pridružili še ponudbo doživetij.

Da se ponudniki vključijo v bazo na spletni strani, je brezplačno. Zaračunali jim bodo le izpostavitev na prvi strani, če bodo želeli biti tam. Postopek rezervacije pa poteka tako, da uporabnik izbere ponudbo, čas prihoda in odhoda ter vnese tudi druge podatke, kot so število gostov, njihova starost in morebitne posebne želje oz. zahteve. Portal omogoča le rezervacijo, plačilo pa uporabnik opravi pozneje neposredno pri ponudniku namestitev.

Drugače pa bo pri ponudnikih doživetij, kjer se bo plačilo izvedlo neposredno na portalu Moja Slovenija, nato pa bodo od ponudnikov dobili provizijo, vezano na obisk.

Iz krize izšla priložnost

Krovno podjetje, ki stoji za programom je Happy Tours – gre za slovensko podjetje, ki ima sestrskega tudi v Londonu. Lani so imeli 1700 skupin, 70.000 gostov iz čezmorskih trgov, ki so jih pripeljali v Evropo. "Imeli smo 30 milijonov evrov prometa, letos bomo imeli srečo, če naredimo 10 odstotkov tega, zato smo iskali nove priložnosti in videli možnost v tem portalu," za MMC pojasni soustanovitelj Sašo Krumpak.

Navdih so seveda našli pri tovrstnih tujih rezervacijskih portalih, njihov pa vključuje zgolj domačo ponudbo.

Imajo tehnično ekipo in štiri sodelavke, ki se aktivno dogovarjajo s ponudniki: "V Sloveniji je 300 hotelov, preklicali smo že vse, nazaj že dobili 60 pogodb, z drugimi se zdaj dogovarjamo. S hoteli bomo že prišli na čisto, ampak potem so tukaj še drugi ponudniki namestitev – od apartmajev do turističnih kmetij, teh je pa precej več."

Še več pa je ponudnikov doživetij, ki jih bodo vključili julija. Že zdaj so dobili pestro paleto teh: "Panoramski poleti, preleti s balonom, rafting, opazovanje medvedov," našteva Krumpak. K uporabi portala želijo nato privabiti tudi tujce, zato bo vsebina kmalu prevedena v angleščino in nekatere druge jezike.

Sorodna novica Počivalšek: Izkoristite bone za dušo in za slovenski turizem

Domačim gostom bodo sledili tuji

Zagon bodo dali domači gostje, je prepričan tudi dolgoletni turistični novinar Drago Bulc: "Zdaj na družbenih omrežjih dokumentiramo vse, s sliko in zvokom, pokažemo še kakšno dobro kulinariko in kozarček vina. Na to se ljudje optimistično odzovejo, in ko bodo tujci videli, da se pri nas normalno živi, bodo prišli še oni."

Priznava sicer, da je kljub izkušnjam razsežnost te koronakrize presenetila tudi njega: "Če doživiš veliko kriz, si manj občutljiv nanje, zato, pošteno povedano, nisem pričakoval take krize v svetovnem turizmu. A pandemija se je prvič pojavila po vsem svetu, na vseh kontinentih – sars je bil prej omejen na Azijo, ebola na Afriko, zika na Južno Ameriko. Ko sem videl, da je 23.000 letal prizemljenih samo po Evropi in spremljal zgodbo industrije križarjenj, kjer so ljudje ostali ujeti tudi po več tednov, sem vedel, da se tudi Sloveniji ne bo dobro pisalo."

Optimizem pa ga vseeno ni zapustil in vse bolj se mu dozdeva, da je imel prav, ko je menil, da bomo hitro odskočili spet gor. "Naša turistična ponudba je pravzaprav kot nalašč za postkoronski čas, saj je zelena, aktivna, pa še za geografsko smo izredno lepo pozicionirani. Letala ne letijo, ladje ne vozijo, mi pa smo dosegljivi po avtocestah in k nam večina turistov tako in tako pride z avtomobili," pojasnjuje.

Pravi, da ga je že zdaj razveselil prizor na avstrijski strani predora Karavanke, ko je videl večkilometrsko kolono vozil, namenjenih na počitnice: "Nekateri so šli seveda naprej na Hrvaško, ampak številni so imeli kajake in kanuje, ti so šli zagotovo v Posočje."

Sorodna novica Obeta se "vojna" za domačega gosta, brez tujega je Bled na kolenih

Brez lastnega angažmaja ne bo šlo

Prepričan je, da bodo tudi vavčerji zadeli svoj cilj, saj bodo ljudje šli nekam in poleg teh bonov zagotovo zapravili denar tudi za druge dejavnosti: "Ne boš samo prespal in šel domov, samo z zajtrkom pa tudi ne preživiš celega dne".

Zagnalo se bo vse – kampi, glampingi, turistične kmetije, je prepričan. Meni namreč, da se bodo ljudje velikim turističnim naseljem zdaj izogibali, na srečo pa imamo mi teh zelo malo: "Če pogledamo na primer Španijo in Turčijo, to težko turistično industrijo, dvomim, da bodo ljudje šli v te resorte s 5000 posteljami, kjer bi ves čas srečevali druge ljudi."

V zadnjih tednih je bilo sicer slišati tudi številne pritožbe, da največja slovenska mesta od bonov ne bodo imela praktično nič, saj bodo šli ljudje raje drugam. Bulc pa poudarja, da se morajo zato aktivirati tudi lokalni turistični uradi. "Naj v Ljubljani naredijo na primer akcijo 'Slovenci, spoznajte svojo prestolnico'. Prepričan sem, da veliko Korošcev ali Prekmurcev še nikoli ni bilo v Ljubljani na tak način. Ne more vsega narediti Slovenska turistična organizacija (STO), vse državno organizirati, vsaka turistična organizacija mora poskrbeti zase in se še dodatno angažirati, da pritegne goste. Lahko denimo dajejo družinske popuste ali kaj podobnega," razmišlja.

Tisti, ki se je pripravljal že v času krize, ki je urejal svoje turistične objekte in iskal nove rešitve, bo že takoj pritegnil goste, poudarja: "Govoril sem z nekaterimi, ki so že polni čez cele počitnice," je zadovoljen.

Številni ponudniki cen kljub krizi ne nižajo, kar je prav, meni Bulc: "Ko ti enkrat znižaš cene, težko prideš nazaj, to je mučna pot. Ker smo v Evropski uniji, pa je prepovedano imeti dvojne cene, različne za slovenske in tuje državljane."

Zdravilišča obljubljajo varnost tudi v hladnejših mesecih

Projekt Moja Slovenija se zdi "fantastična priložnost za vse ponudnike" tudi Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč.

Predsednik Iztok Altbauer meni, da bodo družine bone izkoristile že med šolskimi počitnicami, nato pa bodo prišli na svoj račun njihovi tradicionalni gostje – seniorji. Od septembra naprej pričakujejo pare brez otrok, med jesenskimi počitnicami pa spet vrnitev družin.

Pa vendar, številni svarijo pred drugim valom epidemije novega koronavirusa, ki bi se lahko pojavil (najpozneje) jeseni.

"V glavah skušamo odmisliti drugi val in se prepričati, da smo lahko pripravljeni na to, da se znamo vesti tako, da smo lahko kos situaciji. Ne moremo izključiti tega, da lahko pride v hotel nekdo, ki je okužen, ampak imamo pripravljene vse protokole, vemo, kako ravnati v primeru, če bi do tega res prišlo. Upam, da bomo na ta način dokazali gostom, da jih ni treba biti strah. Da tudi če se bo število okužb povečalo, da bomo s svojimi higienskimi in varnostnimi standardi, ki so tako visoko postavljeni, zagotavljali, da se bodo varno počutili tako gosti kot zaposleni," je za MMC poudaril, da želijo, da gostje razmišljajo na način, da bodo zdravilišča tudi v hladnejših mesecih še vedno imela termalno vodo, ki blagodejno učinkuje nanje, da bodo na voljo vse terapije za paciente.