Nekoč je bilo v Tržaškem zalivu in Istri veliko manjših in tudi večjih solin (npr. v Miljah, Kopru, Izoli, Luciji), a so se do danes ohranile le še Sečoveljske in Strunjanske soline. Gre za soline, kjer se pri pridelavi uporabljajo povsem tradicionalna orodja in načini. Pridelano sol na pobočju z naravnim naklonom pograbijo z lesenimi strgali in jo pustijo, da se odcedi. Suho poberejo ročno, tovorijo z vagončki in skladiščijo v odlagališčih.

Delo solinarjev se v poletnem času začne zgodaj zjutraj, saj je sol treba še pred poldnevom pobrati iz bazenčkov. Ponovno pa solinarji bazenčke obiščejo zvečer, ko preverijo, koliko soli se je nabralo čez dan in glede na vremenske razmere prilagodijo in pripravijo morebitno dodatno opremo ali zaščito. Vsak solinar na dan v poletnem času ročno iz bazenčkov natovori okrog dve toni soli. Podatek, ki bi vas morda utegnil zanimati: na letni ravni je pridelajo od dva do štiri tisoč ton, pri čemer bi številka lahko bila še višja.

Posebnost slovenskih solin in soli
Sol, pridelana v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah, je popolnoma naravna, niso ji dodane nobene umetne snovi, pomembno je poudariti tudi to, da gre za nejodirano sol. Tradicija pridelovanja soli je enaka kot v 14. stoletju, ko je bil solni pridelek odvisen zgolj od sil narave – sonca, vetra, morja in marljivega dela solinarjev. Sol je lahka, izrazito bele barve, bogata z minerali morja in se lahko uporablja za kulinarične, gospodinjske in kozmetične oziroma zdravstvene namene. Bili smo opozorjeni tudi na "strah ljudi" pred soljo, ki ni popolnoma fino mleta - to bi morali namreč sprejeti kot prednost, saj gre za popolnoma naravno sol, ki pa se med uporabo (npr. v kulinariki) seveda raztopi.

Bazenčkov ni premalo, premalo je povpraševanja
Ob obisku Sečoveljskih solin so našo pozornost kaj hitro pritegnili bazenčki, okrog katerih se niso smukali solinarji. Izvedeli smo, da gre za bazenčke, kjer bi se sol prav tako lahko pridelovala, če bi zanjo le bilo dovolj povpraševanja. Vodja KPSS-ja in namestnik direktorja, Andrej Sovinc, nam je pojasnil, da bi Sečoveljske soline lahko bile v polnem zagonu, če bi vsak Slovenec na leto kupil le en kilogram soli z oznako "Piranske soline". V nasprotju s tem pa se ljudje raje odločajo za nakup veliko manj kakovostne uvožene soli, ki je cenejša za okrog 50 centov.

Ideja za družinski izlet - Krajinski park Sečovlje
Tik ob meji z Republiko Hrvaško, v južnem delu občine Piran stoji Krajinski park Sečovlje. Razdeljen je na severni del, kjer poteka pridelava soli (Lera) in južni del (Fontanigge), v katerem so veliki bazeni, ki se postopoma zaraščajo z značilno slanoljubno vegetacijo – halofiti. Na tem področju, ki ga lahko obiščete le po predvidenih poteh, se razprostira "solinski habitat", ki ga tvorijo zanj značilno živalstvo, rastlinstvo in arhitekturne zgodovinske posebnosti, ki zaznamujejo celotno nepremičninsko kulturno dediščino solin (solna polja, kanali in bregovi s kamnitimi zidovi, stopnice, zapornice, solinske hiše z okolico, poti, mostovi, črpalke in podobno). V Krajinskem parku lahko obiščete tudi muzej.

V videoposnetku, ki je nastal v Sečoveljskih solinah in Krajinskem parku, lahko prisluhnete "slanim" zanimivostim in si ogledate neokrnjeno naravo Krajinskega parka Sečovlje.