Lani je devet smučarskih središč prejelo najobsežnejše investicije v turizmu v zadnjih desetih letih, s sredstvi v skupni višini dobrih 76 milijonov evrov so pridobili novo infrastrukturo ter obogatili nova doživetja. Namen javnega razpisa za vlaganja v kakovostno in trajnostno preoblikovanje turizma za krepitev njegove odpornosti je bil prestrukturiranje gorskih centrov v celoletna gorska središča s krepitvijo turističnih produktov, ki bodo turiste pritegnili v gorski svet tudi zunaj zimske sezone.

"Zavedamo se, da ohranitev in nadaljnji razvoj gorskih centrov nista samoumevna. Tovrstna vlaganja so nujni pogoj, hkrati pa imajo pozitiven vpliv na razvoj regij, v katerih se gorski centri nahajajo," je v izjavi zapisala generalna direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravka Kalin.

Gorska središča so na novo sezono pripravljena. Kot je na novinarski konferenci poudaril predsednik Združenja žičničarjev Slovenije Boštjan Paradiž, so bila vlaganja pomemben korak k nadaljnjemu razvoju celoletnega gorskega turizma po slabi lanski zimi, ki je bila predvsem zaradi visokih temperatur najslabša v zadnjih 20 letih.

Poletni rezultati so bili bistveno boljši kot lanski, je dejal. "V gorskih centrih smo imeli več kot 20-odstotno rast, ta pa je bila posledica predvsem vseh dodatnih programov, ki smo jih v okviru celoletnega turizma tudi pripravili," je dejal.

"Formula vlaganja v celoletno infrastrukturo je pravilna in jo je treba nadaljevati," je še dodal Paradiž, ki verjame, da ima gorski turizem v Sloveniji še velik potencial. Trenutno prispeva več kot tretjino prenočitev, Paradiž pa meni, da ta delež lahko povečajo do 40 odstotkov.

Smučanje in žičnice se ponašajo tudi z nizkim ogljičnim odtisom. Po besedah direktorja združenja Slovenija Outdoor Mateja Kandareta želijo "razbliniti to nalepko, da je smučanje zelo energijsko potratna in neekološka aktivnost".

Kot je poudaril, približno 80 odstotkov ogljičnega odtisa nastane pri samem prevozu do smučišča, obratovanje žičnic in zasneževanje pa pomeni le nekaj odstotkov ogljičnega odtisa. "Za zasneževanje 30 hektarov površine smučišče na sezono porabi 30 odstotkov manj elektrike kot celoletno ogrevanje olimpijskega bazena," je poudaril.

Ne le smučanje, ampak poudarjanje zimskih doživetij

Pri Slovenski turistični organizaciji (STO) krepijo promocijske dejavnosti, s katerimi po besedah predstavnice za odnose z javnostjo Livije Kovač Kostantinovič nagovarjajo tako domače kot tuje ljubitelje zimskih doživetij. Promocijo izvajajo preko vrste kanalov, med drugim je izpostavila globalno digitalno kampanjo na 21 trgih. Slovenijo oglašujejo tudi v drugih medijih in družbenih omrežjih.

"Ne komuniciramo samo smučanja, mi komuniciramo zimska doživetja," je poudarila in med drugim naštelo bogato ponudbo slovenskih zdravilišč in gastronomijo in kulturo. "Vse te produkte povezujemo v privlačna doživetja za tiste, ki iščejo nekaj več kot samo počitnice, torej iščejo doživetje, nepozaben oddih," je dejala.

Paradiž je še pojasnil, da slovenska smučišča ohranjajo "neko normalno raven cen, bomo pa letos v povprečju smučali za okoli pet odstotkov dražje". Še vedno pa bo smuka na domačih smučiščih po Paradiževih besedah bistveno cenejša kot v sosednjih smučiščih v Avstriji in Italiji, kjer so dnevne karte v povprečju od 20 do 30 evrov dražje kot v Sloveniji.