"S podnebnimi scenariji smo vedeli, da se bo to zgodilo, vsaj nekoč v prihodnosti," je povedal Matthias Huss, direktor švicarskega programa za nadzor nad ledeniki GLAMOS. "Zavedanje, da je prihodnost že tukaj in zdaj, to je bila morda najpresenetljivejša in šokantna izkušnja tega poletja."

Poleti je tako tajajoči se led v Švici med drugim razkril posmrtne ostanke dveh ljudi, pa tudi razbitino letala iz leta 1968, ki je bila do tedaj zamrznjena pod plastjo ledu in snega. Eno okostje so francoski alpinisti našli avgusta na ledeniku Chessjen v kantonu Valais, človek pa naj bi umrl nekje v 70. ali 80. letih.

Konec julija so posmrtne ostanke našli tudi na ledeniku Stockji. Pohodnik, ki jih je odkril, je za švicarski Blick povedal, da so bili ostanki mumificirani in rahlo poškodovani, človek pa je nosil oblačila v slogu 80. let.

Avgusta je gorski vodič na ledeniku Aletsch odkril razbitine letala, raziskava pa je pokazala, da je šlo za letalo Piper Cherokee, ki je strmoglavilo na ledenik 30. junija 1968. Na krovu so bili učitelj, vodja zdravstvene službe in njegov sin, vsi iz Züricha.

"V času nesreče, pred več kot pol stoletja, so bila tehnična sredstva za odkrivanje letalskih razbitin na težkih delih terena omejena. Zaradi tajanja ledenikov je prav mogoče, da bodo iz ledu vzniknile še druge razbitine," je sporočila švicarska policija.

Za številne ledenike rešitve ni

Več kot polovica ledenikov v Alpah je v Švici, kjer temperature naraščajo za približno dvakrat od svetovnega povprečja.

Znanstveniki, vključno s Hussom, so bili prisiljeni opravljati nujna popravila na več deset lokacijah po Alpah, saj tajajoči se led grozi, da bo premaknil njihove meritvene količke in s tem uničil podatke.

Če bodo emisije toplogrednih plinov še kar naraščale, naj bi alpski ledeniki do leta 2100 izgubili več kot 80 odstotkov svoje aktualne mase. Številni bodo izginili ne glede na to, kakšni ukrepi se sprejmejo glede emisij.