Kot v uvodniku zbirke 30+ dobrih praks pojasnjuje ekologinja Metka Štrukelj, podnebne spremembe spreminjajo naše okolje: "Podnebne spremembe so tu. So dejstvo in zaradi njih se spreminja naše okolje, naši domovi. Alpe so še posebej občutljiv prostor za tovrstne spremembe in povprečna temperatura narašča hitreje kot drugje po Evropi. Ker so dejanja človeka velik faktor za razvoj podnebnih sprememb, je tudi na nas, da jih upočasnimo! Le s svojimi dejanji, naložbami in vsakdanjim obnašanjem bomo lahko proces dvigovanja povprečnih temperatur in s tem posledično spreminjanje našega okolja upočasnili. V tem elektronskem zbiru smo združili nekatere dobre prakse, ki se izvajajo na biosfernem območju Julijske Alpe in za katere smo prepričani, da so in bodo zgled tudi drugim. Dobrih praks je veliko več, kot jih predstavljamo, in niso nič manj pomembne, če o njih tukaj ne boste brali. Ukrepajmo že danes – za naš jutri."

V zbirki 30+ dobrih praks na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje na biosfernem območju Julijskih Alp so navedli primere dobrih praks, ki se v tem prostoru že izvajajo in za katere so prepričani, da so in bodo zgled tudi drugim. Kot poudarjajo v TNP-ju, je dobrih praks še veliko več. Ker je zbirka v digitalni obliki, se bo lahko nadgrajevala in dopolnjevala.

Njen namen je pokazati, da se v Julijskih Alpah tako lokalne skupnosti kot posamezniki že zavedajo negativnih vplivov podnebnih sprememb, rasti povprečnih letnih temperatur in ekstremnih vremenskih pojavov, ki so posledica predvsem človekovega delovanja. Svoje življenje in delovanje že naravnavajo trajnostno z manjšanjem ogljičnega odtisa pri urejanju prostora, prometu in prilagajanju turizma.

V zbirki so prikazane tudi prakse, ki pomagajo pri prilagajanju na že obstoječe izzive podnebnih sprememb. To so lokalna samooskrba in ohranjanje gorskega kmetijstva, prilagajanje upravljanja z gozdom, predvsem pa skrb za ohranjanje visoke biotske pestrosti območja z usmerjanjem obiska ter varovanjem življenjskega okolja živali in rastlin.

Med dobrimi praksami so poletni turistični avtobusi, destinacijske kartice za goste, znamka Alpski biseri, promocijski dnevi umirjanja prometa, daljinska pohodniška pot Juliana, učna pot Šotno barje Goreljek, gorenjsko kolesarsko omrežje, avtovlak, kolektivne blagovne znamke in znak kakovosti TNP.

Med njimi so tudi električni vozni park javnega zavoda TNP in usmerjanje obiska v parku, usposabljanje Obnavljamo staro za novo kakovost bivanja, obnova planine Laška seč, obnovljeno vaško jedro Stare Fužine, oživljanje Robidišča ter vzpostavitev vodovoda Tolminski in Kanalski Lom.

V zbirki so zajeti upravljanje gozdov z aktivno sanacijo posledic naravnih ujm, skupnost šol biosfernega območja Julijske Alpe in spletna učilnica Triglavska zakladnica, serija izobraževalnih animiranih filmov o pravilih obnašanja v TNP-ju ter Gozdni bonton, ki so ga pripravili na Zavodu za gozdove Slovenije.

Poleg tega so dobre prakse podnebna konvencija županov, Trajnostni energetsko-podnebni načrt Gorenjske in lokalni energetski koncepti ter projekti daljinskega ogrevanja v Kobaridu, energetska sanacija šolskega centra v Tolminu, energetska sanacija žirovniške osnovne šole in sanacija blejske javne razsvetljave. Primer dobre prakse so tudi sončne elektrarne projekta Teh-svet in planinski koči Pogačnikov dom ter Dom Valentina Staniča s sončno in vetrno elektrarno.

V zbirki so še Hotel Ribno, ekohiša Furlan, Štacuna Brvač v Radovljici z izdelki ponovne uporabe, mlekarna Planika Kobarid, ki odkupuje mleko domačih kmetov in pri predelavi uporablja stare recepte, ekovas Čadrg ter Ekološka kmetija pri Plajerju v Trenti.

Med dobrimi praksami so prav tako projekt e-Moticon za spodbujanje e-mobilnosti, projekt AlpBC z izdelavo priročnika za trajnostno gradnjo, čezmejni projekt Camis za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri v porečju Soče, projekt VrH Julijcev za izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v TNP-ju ter projekt YourAlps – izobraževanje mladih za Alpe.