Tudi zato je bil obisk v nastanitvah lani manjši od pričakovanega, še vedno pa večji kot leto prej. V Ljubljani je bila decembra zasedenost hotelov 34-odstotna, v Mariboru 75-odstotna in na Obali 60-odstotna.

"Z rezultati decembra, kljub malo slabšim rezultatom med prazniki, smo lahko zadovoljni, saj smo v prvi polovici decembra nadomestili zaostalo. Samo za tri odstotke zaostajamo za letom 2019. Podatki za zadnjih 11 mesecev kažejo, da smo v vseh nastanitvenih zmogljivostih občine Piran našteli skoraj milijon in pol prenočitev," je povedala Lea Šuligoj iz Turističnega združenja Portorož.

Novinar Televizije Slovenija Nejc Krevs je direktorja Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedjo Pobegajla ob tem povprašal, kakšni so obeti za slovenski turizem v letu 2022.

V kakšni kondiciji je ob vstopu v novo leto slovenski turizem?

Že spomladi leta 2020 se je napovedovalo počasno okrevanje turizma po svetu. Pri vrnitvi turizma na stara pota se je omenjala letnica 2024. Slovenski turizem deli to usodo. Leta 2020 je prišlo do prepolovitve prihodkov iz leta 2019. Rast v letu 2021 je v povprečju za slovenski turizem od 10- do 15-odstotna, kar pomeni, da smo tudi v Sloveniji še precej daleč od leta 2019. Nujno bo treba nadaljevati določene ukrepe pomoči panogi. K temu navaja tudi stališče Evropske komisije, ki poziva k nadaljevanju pomoči najmanj do sredine letošnjega leta.

Katere turistične dejavnosti so bile v pandemiji najbolj prikrajšane, kaj pričakujete v novem letu?

Stanje v turizmu je toplo-hladno. Določeni segmenti ali destinacije ali podjetja delajo blizu izhodiščnemu letu 2019, določeni pa še vedno trpijo ogromen izpad prihodkov. Tudi nekateri ukrepi, npr. turistični boni, ki jih sicer zelo pozdravljamo, so povzročili, da določena podjetja čutijo pozitivne posledice, določena, kot so turistične agencije, vodniki, mestni in poslovni turizem, pa sploh ne. Zato si želimo, da bi končno prišlo do ukrepa enkratnega dodatka za turizem, ki se pripravlja in napoveduje že več mesecev. Država bi ga morala nujno sprejeti, da bi najbolj ogrožena podjetja preživela in tudi zato, ker po informacijah naših članov stanje zasedenosti v obdobju prvih štirih mesecev kažejo na slabo zasedenost. Škoda bi bilo, če se uspešni ukrepi državne pomoči ne bi nadaljevali tudi v tem obdobju in omogočili preživetja velikemu številu podjetij.