Ideja za skoraj štirikilometrsko premagovanje 714 višinskih metrov med postajama Pohorske vzpenjače se je porodila leta 1991. Njen namen je bil Mariborčane vsaj enkrat na teden zvabiti peš na Pohorje.

"Ukvarjal sem se z rekreacijo, pa marsikoga sem videl, da teka po mestu, pa se mi je zdelo čudno, tako blizu je Pohorje, mi pa po mestu tečemo med avtomobili in tako dalje," je za TV Slovenija povedal Miro Petrič, pobudnik akcije Pohorje, moj hrib. Organizator akcije Franček Kebrič je dodal: "Jaz sem že kot otrok, star deset let, hodil na en hrib, tam v Šentilju sem rojen, sem že takrat začel. In to je ostalo v meni, vse življenje, in bo v meni ostalo."

Prvi so se akciji pridružili mariborski planinci. Skozi vse leto se je udeleži od osem do dvanajst tisoč pohodnikov, v treh desetletjih so jih našteli skoraj 300.000.

"Takrat sem začel, ko je začela ta akcija nastajati. Prej nisem niti vedel, kaj je planinarjenje, niti nič. Potem pa sem začel po malem pri gospodu Kebriču in drugih, ki so to organizirali, in je iz tega, kot sem rekel, nekega kališča, iz katerega sem zrasel, nastalo to, da sem bil v Himalaji in na Elbrusu, največje vrhove sveta sem osvojil. To je vse zaradi tega, ker sem tu začel," je povedal pohodnik Dragiša Bradić. Pohodnica Vera Kumperščak pa je povedala: "Vsak trenutek, ko imam čas, sem res na Pohorju. Poti je ogromno. Kadar si želim druženja, grem po poteh, ki so bolj odprte. Kadar hočeš bit sam, greš skozi gozd."

Organizatorji so ob zgornji postaji vzpenjače postavili nabiralnik, kamor udeleženci ob vzponu odložijo listek s svojimi podatki. Tri ženske in trije moški z največ vzponi na leto prejmejo pokale, preostalih 40 najboljših pa priznanja. "Stvar se je razvila do te mere, kar ni bil moj namen, v tekmovanje, tako divje. Je bilo leto, kjer je človek 740-krat šel gor. Si predstavljate 740-krat. To pomeni 2-krat na dan," je povedal Petrič.

Večina rednih udeležencev ima letno približno 200 vzponov na Pohorje, za posameznega pa porabijo približno 45 minut. "Ljudje veliko dajo na to, na zdravje in da je bližina Pohorja, ki ga imamo v Mariboru, to je nenadkriljivo," meni Vera Kumperščak. Dragiša Bradić pa meni: "Ko se enkrat vživiš, komaj čakaš, da prideš. To je neki čar, neko veselje."

Pri Planinskem društvu Planika Maribor, pod okriljem katerega poteka akcija, si sicer želijo, da bi se več ljudi vključilo v organizirano planinarjenje.

Prepričani so še, da je najboljša telovadnica v Mariboru, kot pravijo Pohorju, še preslabo obiskana. A jih hkrati veseli, da je pandemija novega koronavirusa številne, ki prej niso razmišljali o gibanju, spodbudila k rednim pohodom v hribe.