Na območju jezera se v visoki sezoni ob konicah dnevno poleg 775 lokalnih prebivalcev zadržuje lahko tudi več kot 10.000 obiskovalcev, med njimi od 5000 do 6000 dnevnih gostov, ki jih privabijo dejavnosti ob in na jezeru, predvsem kopanje.

Nekatere dejavnosti že dosegajo – v določenih časovnih obdobjih pa tudi presegajo – prag vzdržnosti, opozarjajo v novi strategiji trajnostnega razvoja območja Bohinjskega jezera, ki sta jo po naročilu Turizma Bohinj, Občine Bohinj in Krajevne skupnosti Stara Fužina - Studor pripravili Slavka Zupan in Miša Novak. Namen strategije je ohraniti prvinskost in značaj Bohinjskega jezera kot visokogorskega jezera.

Prebivalci: "Tako ne gre več naprej"

Kot je povedal predsednik Krajevne skupnosti Stara Fužina - Studor Bojan Traven, so v zadnjih letih ob veliki rasti turizma prebivalci in lastniki večkrat opozorili, da tako ne gre več naprej. Poudarili so, da je okoli jezera polno plastike, odpadkov in pasjih iztrebkov, v trgovini so dolge vrste, ob jezeru pa težko najdejo prostor za brisačo.

"Ko prebivalci čutijo, da njihovo življenje na tem območju ni kakovostno, je treba nekaj ukreniti," je poudaril Traven. "Treba se je zavedati, da jezero ni samo poligon za športne, sprehajalne in turistične dejavnosti, ampak je tudi prvenstveno kmetijsko območje in območje občudovanja narave," je dejal.

"Trajnosten oziroma odgovoren pristop v turizmu je, da prisluhneš lokalni skupnosti," je prepričan direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. "Za kakovost območja in njegovo kakovostno doživljanje nismo odgovorni le ustvarjalci ponudbe, temveč tudi tisti, ki v to našo dnevno sobo kot gostje vstopajo," je pojasnil.

"Pravil igre ne postavljamo zato, da bi komur koli onemogočali neko doživetje, ampak prav zaradi tega, da bo doživetje boljše," je pojasnil Langus. Kot je dejal, si želijo vrnitve idile visokogorskega jezera, pri čemer je treba najprej doseči premik v dojemanju jezera, ki je v naših glavah zasidrano kot veliko kopališče.

"Bohinjsko jezero ni največje kopališče v Sloveniji in največji vodni poligon za različne športne dejavnosti, ampak je nekaj, kar nam in naslednjim generacijam omogoča preživetje," je dodal Traven. "Ta posvečeni prostor je odprt za radovedne, iskateljske, pristnih doživetij sposobne, sanjave in pustolovske, a hkrati do narave in ljudi obzirne, spoštljive in kulturne," so zapisali v strategiji.

Vzgajanje obiskovalcev s pravili

V Bohinju si že več let prizadevajo za zaščito jezera, spreminjanje miselnosti in ozaveščanje obiskovalcev. Krepijo javni prevoz in omrežje kolesarskih poti, da bi območje jezera razbremenili pločevine. Pred leti so z območja umaknili tudi koše za smeti in ljudje zdaj počasi začenjajo razumeti, da je treba tako kot v hribih, smeti odnesti s seboj. "S pravili je treba vzgajati obiskovalce," je ocenil Traven.

Poudaril je, da strategija ni usmerjena v prepovedovanje dejavnosti, temveč le v njihovo urejanje. Nekateri ob jezeru iščejo mir in sprostitev, drugi želijo uživati v družinskem pikniku, tretji hrepenijo po adrenalinu. Za sožitje je potrebna sistematična nadgradnja režimov izvajanja posameznih dejavnosti, od kopanja in ribištva do jadralstva in sprehajanja psov.

Visoka koncentracija kopalcev in plovil ter napihljivih pripomočkov na višku sezone povzroča gnečo in pomeni rušenje vizualne estetske komponente doživljanja Bohinjskega jezera kot izjemne naravne vrednote, so prepričani snovalci strategije. Vnos krem kopalcev in tujerodnih vrst prek plovil in druge kopalne opreme ter hrup in uriniranje pa predstavljajo tveganje za jezerski ekosistem in kakovost vode.

Če se kopanje prepove na treh kilometrih, bo vseeno vsak našel svoj kotiček

Med ukrepi je načrtovana prepoved prostega kopanja na najbolj ogroženih delih obale zaradi zaščite habitatov, v pristaniščih zaradi varnosti in na območju cerkve sv. Janeza Krstnika zaradi vedute. "Jezero ima 12 kilometrov obsega in če kopanje prepovemo na treh kilometrih, mislim, da bo še vedno vsak našel kotiček zase," je dejal Traven.

Postopno nameravajo z ozaveščanjem, če to ne bo delovalo pa v obliki prepovedi, ukiniti uporabo kopalnih pripomočkov večjih površin, kot so napihljive blazine, zaradi vnosa tujerodnih vrst pa tudi prepovedati vnos kajakov, kanujev in supov, ki nimajo domicila na območju jezera. Opredeliti nameravajo nosilno zmogljivost jezera za plovila in okrepiti nadzor nad izvajanjem obstoječega plovbnega režima.

Med ukrepi so tudi prepoved predvajanja glasbe in povzročanja hrupa na obali ter postopno zmanjševanje obsega parkirišč ob jezeru in prepoved kolesarjenja po severni obali jezera. Nameravajo pa izboljšati varnost za kolesarjenje na povezavi Ribčev Laz–Ukanc in zagotoviti dovolj parkirišč za kolesarje, dodatno urediti pešpot okoli jezera, izboljšati dostop v jezero za gibalno ovirane in povečati obseg javnih sanitarij.