"Kot smo pričakovali in napovedovali, mestni turizem veliko počasneje okreva. Še vedno ni ponovnega zagona poslovnega turizma, zlasti organiziranega poslovnega turizma, kamor sodijo denimo seminarji, večje konference in kongresi. To je posel, od katerega mestni turizem v običajnih časih živi v času nizke turistične sezone," je ob robu Dnevov slovenskega turizma v Postojni danes dejal prvi mož Združenja hotelirjev Slovenije, ki sodi pod okrilje Turistično-gostinske zbornice Slovenije, ter generalni direktor ljubljanskega hotela Slon Gregor Jamnik.

"Julija in avgusta smo imeli zelo lepo sezono, a to je bilo izjemno kratko. Medtem ko se sezona v prostočasnih destinacijah nadaljuje, v mestnem turizmu gostje v primeru lepega vremena morda pridejo za konec tedna, a to so kratka bivanja, prekratka za kakršno koli okrevanje. Kriza se v mestnem turizmu nadaljuje," je dejal Jamnik.

Povpraševanja je po njegovem mnenju trenutno premalo za preživetje. "Te zime brez dodatne pomoči in ukrepov ne bomo zmogli. Po letu in pol krize smo že tako finančno izčrpani, da preprosto nimamo več idej, kako preživeti še dolge zimske mesece," je dejal Jamnik.

Prejeto pomoč države, tudi povračilo regresa v novembru, hotelirji pozdravljajo, a je ta premajhna, da bi lahko prebrodili zimo. Glede nove pomoči, ki jo napoveduje gospodarski minister Zdravko Počivalšek in naj bi bila med drugim ciljno usmerjena v mestni turizem, pa je Jamnik dejal, da konkretnih informacij še nimajo, se pa stvari odvijajo nekoliko počasi.

Prihodnost slovenskega hotelirstva je bila tudi ena od tem Dnevov slovenskega turizma, ki te dni potekajo v Postojni. Jamnik se je v odgovoru na novinarsko vprašanje dotaknil tudi odpiranja novih hotelov v Ljubljani prihodnjo pomlad. "Ti hoteli so bili načrtovani in njihova gradnja začeta že pred covidom. To so hotelski koncepti iz predcovidnih časov, ki so danes za časom," je ocenil.

Ljubljana po njegovi oceni trenutno ne potrebuje toliko hotelskih kapacitet, saj povpraševanja ni. Še več, preveč ponudbe in premalo povpraševanja bo lahko vodilo v cenovno vojno in nižanje kakovosti za gosta, je opozoril.

Minister Počivalšek turistični panogi v prihodnjih letih napoveduje 200 milijonov evrov investicijskih sredstev. V uveljavljenih turističnih destinacijah Slovenije bi bilo po oceni Jamnika bolj smotrno spodbujati investicije v obstoječe objekte, ki bi jih prenavljali in konceptualno razvijali v sodobne zgodbe z višjo dodano vrednostjo, kot pa vlagati v nove hotele. "Čas po covidu moramo namenjati višanju kakovosti obstoječih produktov in ponudbe, namesto da delamo na množičnem turizmu, to ni strategija slovenskega turizma," je sklenil sogovornik.

"Država se nima kaj vtikati v upravljanje hotelov"
Na Dnevih slovenskega turizma je o priložnostih in izzivih upravljanja namestitvenih kapacitet spregovoril Tomislav Čeh iz družbe PKF hotelexperts. Med drugim se je zavzel za umik države iz hotelirstva. "Država se nima kaj vtikati v upravljanje hotelov," je menil.

Kot eno izmed možnosti je, namesto turističnega holdinga, omenil oblikovanje državnega nepremičninskega sklada. Vanj bi lahko vključili obstoječe državne hotele, pa tudi druge nepremičnine, denimo industrijska mestna območja, ki bi jih lahko povezali v turistično zgodbo. S tem bi slovenski turizem postal privlačnejši za tuje investitorje, s čimer bi zagotovili sredstva za obnovo. Bi pa morali hotele oddati v upravljanje strokovnjakom, torej hotelirjem, je prepričan.

Sicer pa je po navedbah Čeha nujno razmisliti, kdo naj bo kupec slovenskih hotelov. Kratkoročni dobiček pri tem ne sme igrati najpomembnejše vloge, pač pa mora državo zanimati dolgoročna slika. "Ko se bomo odločali, kako bomo privatizirali slovenske hotele, se je v prvi vrsti treba odločiti o konceptu ‒ kje želi biti Slovenija v turizmu čez 20 let in kdo bodo naši gostje," je menil.