Umbrija velja za skromnejšo, a toliko pristnejšo sosedo slavnejše Toskane. V slikovitem Torgianu, ki leži blizu umbrijske prestolnice Perugia in sodi med najlepše srednjeveške kraje Italije, je tudi morda najpomembnejši muzej vina na svetu. "V tem muzeju je predstavljena kultura vina in trte od antike do sodobnosti," je za TV Slovenija povzela Teresa Severini iz fundacije Lungarotti in dodala, da muzej ne prikazuje le zgodovine vina in trte, temveč oboje predstavlja tudi kot navdih za likovno ustvarjanje.

Muzej je zasnovala njena mati, umetnostna zgodovinarka Maria Grazia Marchetti, ki je bila poročena z enim izmed patriarhov italijanske enologije in tamkajšnjega vinarja Giorgia Lungarottija. Dragocenosti v njem ne manjka. "Etruščani so bili na našem območju zelo pomembni – v arheološkem delu muzeja so eksponati iz 3. tisočletja pred našim štetjem," je povedala Severini, ki je poudarila tudi največjo monotematsko zbirko keramike iz srednjega veka, renesanse, baroka in sodobnosti na svetu. Tej se pridružuje tudi približno 600 starih grafik – od Mantegnevih do Picassovih.

Tudi v deželi, ki je v srednji Italiji, sta pridelava in pitje vina del kulture, v Torgianu razumejo vino kot pijačo, ki človeku ponuja lahkotnost, tamkajšnji vinarji pa opozarjajo, da se pijača vseeno ne sme zlorabljati. "Prav zabavno je, ko že iz motivov na muzejskih eksponatih razberemo tovrstna sporočila. Že davno so namreč vedeli, da vino ponuja užitek ob zmernem, ne čezmernem pitju," je še delila Severini.

Lungarottiji so bili sicer med prvimi sodobnimi italijanskimi vinarji, ki so ugotovili, da vino in kultura sodita skupaj. Muzej vina v Torgianu so ustanovili že v 60. letih prejšnjega stoletja, trideset let pozneje pa so v opuščeni torklji sredi vasi spočeli še Muzej oljke in olja. "Naše podjetje je družinsko. Oče je takoj po vojni posel začel tako, da je razdrl spolovinarske pogodbe z zakupniki naših zemljišč. Odločil se je namreč, da bo vse moči usmeril v pridelavo kakovostnega vina," je dejala Chiara Lungarotti, direktorica in solastnica vinarskega podjetja Lungarotti. Za italijanske razmere z 250 hektarjev vinogradov, kjer letno pridelajo poltretji milijon steklenic vina, sodijo med srednje velike vinarje.

Ideja je obrodila sadove in Lungarottiji so bili v 60. letih prejšnjega stoletja med prvimi italijanskimi izvozniki vin. Danes med kar sedemindvajsetimi etiketami prednjači rdeči rubesco, lani so na trg poslali jubilejni, šestdeseti letnik. Gre za mešanico sort sangiovese in colorino, in hkrati za prvo zaščiteno vino Umbrije. "Sami načrtujemo zasajanje vinogradov, sami jih obdelujemo, leto za letom predelujemo grozdje in zorimo vino, sami ga tudi stekleničimo in vodimo prodajo," je še poudarila Lungarotti.

Umbrija je ena tistih italijanskih dežel, ki se sicer rada pohvali s preprosto, a zdravo prehrano, po besedah Severini jih zanimajo predvsem zakladi narave – zelišča, zelenjava in lokalni izdelki.