Bejrut je potreboval dolgo časa, da se je znova postavil na noge po državljanski vojni, ki je Libanon pretresala med letoma 1975 in 1990, in vnovičnem izbruhu nasilja v letih 2005 in 2006.
V tistem času so se po Corniche, bejrutski glavni obalni promenadi in bližnjevzhodnem odgovoru na bulvarje Nice ali Cannesa, sprehajali le vojni dopisniki - ali norci. To je bil čas, ko si z izrazom, da je nekaj "videti kot središče Bejruta", označeval območje katastrofe, kamor se pač ne hodi.
Rušilec rekordov
A tisto nesrečno obdobje zdaj počasi le postaja preteklost, Bejrut pa je spet čedalje bolj priljubljena turistična destinacija. Zahodnjaki znova uporabljajo zanj predvojni naziv "bližnjevzhodni Pariz", turiste iz preostalih arabskih držav pa privlači izjemno liberalna ureditev v primerjavi s togimi islamskimi zapovedmi njihovih matičnih držav.
Bejrut znova zavzema pomembno mesto tudi v potovalnih rubrikah mednarodnih medijev. "V Libanonu pripravili največji krožnik humusa," smo lahko brali maja. Kako velik? Tako velik, da je po zaznamku v Guinnessovi knjigi rekordov tehtal slabih 12 ton. Bejrut se je vrgel v podiranje rekordov.
Nove zgradbe (številne med njimi tako grde, da bolijo oči) se s pomočjo naftnega dobička dvigajo v nebo z nebrzdano hitrostjo, na tisoče nekdanjih prebivalcev, ki so med vojno zbežali, pa se je vrnilo domov. Mednarodno letališče je od središča oddaljeno zgolj 20 minut, hoteli pa med seboj tekmujejo v razkošju za svoje petičnejše goste.
Razkošni hoteli ob vojni preteklosti
Med njimi najdemo tudi najnovejšo stvaritev priznanega hotelirja Gordona Campbella Graya, Le Gray, eleganten, šestnadstropni, dizajnerski tip hotela z bazenom na strehi in welness centrom v kleti. Velikanski, sodobno opremljen apartma (TV v kopalnici, aparat za kavo, trendovska razsvetljava itd.) ima razgled na Trg mučenikov (Place des Martyrs) blizu umetniškega okrožja Saifi, nameščenega na območju, nekoč imenovanem Zelena črta, ki je delil islamski zahodni del od krščanskega vzhodnega.
Tu nemirna nedavna preteklost še ni pozabljena - na trgu visita orjaški plakat Rafika Haririja, nekdanjega premierja, umorjenega leta 2005, in freska Pierra Gemayela, krščanskega politika, ki so ga ubili leto dni kasneje. Velika verjetnost je, da bo prva stvar, ki vam jo bodo tamkajšnji vodniki povedali, to, da ne smemo vedno govoriti le o vojni. Govorimo raje o prihodnosti. A vedno znova jih zanese v stavke, ki se začenjajo z "med vojno" ali "na vrhuncu vojne".
Versace in Tiffany namesto bazarjev
V številnih pogledih je večji izziv sprijazniti se z modernim Bejrutom kot spoprijemati se z njegovo krvavo preteklostjo. Po eni strani je družba globoko verna, po drugi pa malikuje tudi modne znamke. Bazarji tu ne pomenijo malih trgovcev, ki prodajajo poceni majice in kič, temveč moderne veleblagovnice s svetlečimi izložbami Versaceja, Bulgarija in Tiffanyja.
Ko se peljete po glavni cesti do središča, postajajo jumbo plakati čedalje drznejši, manekenke pa čedalje bolj zahodnjaške. Iz postavljaških avtomobilov odmevata rap in drum'n'bass. Večina ljudi kadi. Alkohol strežejo povsod.
Tisti, ki se ne strinjajo z instantno modernizacijo, le upajo, da bo mesto ohranilo nekaj svojega starega francoskega šarma in da se ne bo popolnoma uniformiralo. Vsaj veličastni Narodni muzej ostaja enak, napolnjen z bogato arheološko zbirko, ki zajema obdobje šestih tisočletij. Bejrut se je vedno rad ponašal s tem, da lahko zjutraj smučate v gorah, popoldne pa plavate v Sredozemskem morju.
Kjer je popival Sinatra ...
Le uro oddaljen je tudi obalni Byblos, bojda najstarejše stalno naseljeno mesto na svetu in raj za arheologe. V tukajšnji restavraciji Pepe se radi ponašajo, da so jo v zlatih časih Libanona, v 60. letih, obiskali številni slavni in bogati, od Brigitte Bardot do Davida Nivena in Johnnyja Hallydaya. Njihove fotografije so še danes nalepljene na stenah lokala.
Bejrutska različica Pepeta je Casablanca, verjetno najbolj slavna restavracija prestolnice, ki je videti praktično nespremenjena od časov, ko sta bila v njej redni stranki Frank Sinatra in KGB-jev vohun Kim Philby. Tu vam postrežejo tudi z libanonskim legendarnim vinom chateau musar, ki mora fermentirati najmanj sedem let.

Mošeja ob nočnem klubu
Moderni nočni klubi (tudi gejevski, kar bi bilo drugod v arabskem svetu nezaslišano) ob boku mošej, grške pravoslavne cerkve in rimokatoliške katedrale? Samo v Bejrutu.
Navsezadnje gre za mesto, ki ga je potovalna revija Travel + Leisure leta 2006 (tik pred vojno) proglasila za deveto najboljše mesto na svetu, pri Lonely Planetu so ga uvrstili na svoj zadnji seznam 10 najživahnejših mest na svetu, New York Times pa ga je postavil celo na prvo mesto top destinacij za leto 2009.